Mesec: maj 2019

PLANINSKI TABOR NA OTOKU HVAR

Kot že nekaj zadnjih let smo se v skupini Fosilov iz PD SLOVENSKA BISTRICA odločili, da gremo tudi letos na planinsko potepanje na enega od jadranskih otokov. Izbrali smo sunčani Hvar.

13.maja se nas je 18 udeležencev v dveh kombijih odpeljalo v deževno jutro na 700 km. dolgo pot. Celo pot nas je neusmiljeno pral dež, a ko smo prispeli pred naš hotel v Starem gradu je posijalo sonce.

Naslednji dan je bil naš cilj najvišji vrh otoka, Sv. Nikola 628 m. To je tretji najvišji vrh jadranskih otokov. Odločili smo se za najbolj strmo, a najlepšo, in najbolj razgledno pot.

Po ozki ovinkasti cesti, skozi enosmerni večstoletni predor smo se zapeljali v kraj  Sveta Nedjelja, ki leži čisto ob morju na drugi strani otoka. Od tu, od točke nula se vzpenja kamnita, lepo markirana pot.

Najprej poteka ob vinogradih, kasneje preide med ruševje. Vzpenja se mimo ogromne votline, kjer so še vidni ostanki zapuščenega samostana. Nad nami se dviga plezalna stena z  zajlami in visečim mostom visoko nad nami. Globoko vdihavamo sveži in aromatičen zrak prepojen z vonjavami neštetih rož, ki se bahavo razkazujejo med kamenjem. Da, kamenje, kupi nanošenega kamenja in stotine metrov suhozidin, vse to je delo človeških rok, ki so tisočletja čistili male zaplate rodovitne zemlje za svoje preživetje. Dokazano je, da je bil otok naseljen že 4.000 let pred n.š. Ko dosežemo greben nas pričaka burja in pogled na ogromno planoto, ki se razprostira na drugi položnejši strani hriba. Ne damo se burji, vsi osvojimo vrh, in se stisnemo v zavetje male kapelice. Od tu pa razgledi, da ti zastaja dih.

Neskončno morje in sosednji otoki in kopno v daljavi. Med tem pa redke, kot galebi bele ladje, ki križarijo izven sezone. Sestopamo po drugi, bolj položni poti, mimo še ohranjenih kamnitih pastirskih hišk.

Tretji dan smo se podali v mesto Hvar. Ogledali smo si največje znamenitosti v mestu in se povzpeli na trdnavo Španjola in še na utrdbo Napoleon.

Četrti dan pa zopet na vrhove. Najprej na pogorje Grablje z najvišjim vrhom 511 m. Krožno vračanje po zapuščeni pastirski stezi med grmovjem rožmarina.

Šli smo pogledat v mesto Vrboska ( male Benetke) s čudovitimi mostički čez ozek kanal.

Zadnji vrh Motokit 334 m. so osvojili samo najbolj trdoživi. Drugi smo se medtem sprehajali po vasi Malo Grabje, katera je od leta 1965 popolnoma  izseljena. Stisne te v duši,ko prečitaš na tabli, da je bilo tu 30 hiš, cerkev, šola in dosti mlinov za olje.

Peti dan vračanje po stari cesti, ker se ustavimo še v Kninu. Ogledamo si slap Krkič, ki pada čez 22m. skalo in napaja reko Krko. Gremo si ogledat še kninsko trdnjavo, ki dominira nad Kninom že od 17.stol.

Od tu domov. Čebljamo in obujamo spomine ob varni vožnji naših dveh res požrtvovalnih šoferjih Romanu in Zlatkotu, saj si brez njih mi FOSILI tako organiziranega tabora nebi mogli privoščiti .

Štefka Feltrin