VABILO NA OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA SLOVENSKA BISTRICA

Občni zbor našega planinskega društva, ki bo v prostorih Lovskega doma Cigonca, v petek 6.03.2020 ob 18.00 uri, z naslednjim dnevnim redom:

  1. Otvoritev zbora in pozdrav
  2. Izvolitev delovnega predsedstva
  3. Delovanje društva v letu 2019
    • Poročilo društva
    • Poročilo nadzornega odbora
    • Poročilo vodnikov
    • Poročilo mladinskega odseka
    • Poročilo Fosilov
    • Poročilo markacistov
    • Poročilo gospodarja
  4. Razprava po poročilih
  5. Beseda gostov
  6. Program dela društva za leto 2020

 

Vljudno vabljeni,

Predsednica PD

Breda Jurič

Debela peč (2014m) , 26.januar 2020

Na ogledni turi je bilo čudovito vreme, nebo brez oblačka, le na vrhu Debele peči in Brde je malo pihalo.

Vremenska napoved me je v januarju prisilila, da sem prestavila datum izleta planinskega društva za več kot teden. Tokratna nedelja naj bi bila suha, z delno oblačnimi obdobji. Zimske ture se je udeležilo osem planink in planincev.

Od doma smo se odpeljali še v trdi temi in mrzlem jutru. Že v Ljubljani so nas presenetile prve dežne kapljice, ki pa so naenkrat izginile, kot je napovedal Roman. Na parkirnem prostoru, na Pokljuki, med preobuvanjem in oblačenjem, še ni izgledalo, kakšno spremenljivo vreme nas čaka. Kmalu so čisto na rahlo začele naletavati drobne snežinke. Vsi smo se jih razveselili, saj nam letošnja zima v dolini še ni privoščila sneženega veselja. Tako smo prišli do Koče na Lipanci. Čeprav nas je od daleč vabila v svoje toplo in suho zavetje, smo šli naprej, proti našemu cilju.

Pot se je počasi postavljala vedno bolj strmo. Odločili smo se, da si nadenemo čelade in dereze, palice pa zamenjamo s cepini. Med nami je bila še ne desetletna Ronja, ki je imela prvič v življenju na nogah dereze. Z njimi je hodila, kot bi jih od nekdaj imela na nogah. Tudi Damjana je bila na prvič na pravi zimski turi. Obe sta opravili zimski krst. Med tem, ko smo se urejali, so na nas začele padati večje, mokre snežinke. Ni bilo več šale. Hitro smo se morali odpraviti naprej, kjer smo že čutili boljše razmere. Res se nam je skozi oblake začelo sramežljivo nasmehati sonce. A le do Okrogleža (1965m), ko so se oblaki zgrnili v gosto tančico. Le slutili smo lahko, kje je spodaj in kje zgoraj. Vrha, ki bi nam ponudil prepotrebno motivacijo za nadaljevanje poti, ni bilo videti. Naredili smo nekaj fotografij, iz nahrbtnikov potegnili sladke prigrizke, ki takoj pomagajo pri težkih nogah in nadaljevali pot.

Naenkrat so se nam začeli odpitari pogledi na sosednje vrhove. Tukaj je Ronjina mama Anja ocenila, da je potrebno otroka navezati. Ronja se je takoj počutila bolje. Še majhen vzpon, vedno manj oblakov … Noge so zaradi strmega vzpona postale težke, nekateri smo lovili sapo, kot ribe na kopnem. V trenutku, ko bi se morda kdo obrnil, se nam je ponudil pogled na vrh. Bil je le pet minut oddaljen. To je bila odločilna motivacija za osvojitiv vrha. Noge so postale lahkotne, sape je bilo toliko, da bi lahko zapeli.

Vrh Debele peči v skrajno zimskih razmerah je bil osvojen. Pojedli smo nekaj dobrot, se napili toplega čaja in hajd v dolino. Pri spustu smo bili previdni, predvsem v prvem delu, kjer je nevarnost za zdrs večja.

Do kombija, kjer nas je že kar nekaj časa čakal Roman, smo prišli zadovoljni in ponosni nad osvojenim.

Ivana Leskovar

POHOD NA PECO

Planinsko društvo Slovenska Bistrica vabi na 32. zimski pohod na

     

PECO

2126 m

KI GA ORGANIZIRA PD MEŽICA

V SOBOTO, 08. 02. 2020

 

 

ODHOD: OB 5.30 URI S PARKIRIŠČA PRI STARI TELOVADNICI

 

Peca, mogočna planota, dolga okoli 6 km je najbolj vzhoden dvatisočak, tudi drugi najvišji vrh severnih Karavank. Je najobsežnejša apnenčasta gora v Mežiški dolini z obliko visoke planote iz katere mole vrhovi; najvišji med njimi je Kordeževa glava (2126 m). Gora deli Podjuno od Mežiške doline; tod poteka tudi meja z Avstrijo. Pod Peco so bila bogata nahajališča redkih mineralov ter svinca in cinka. V goro so od 1665. leta zavrtali okoli 800 kilometrov rovov in je skoraj votla do višine 2060 metrov. Od leta 1928 je na Mali Peci planinski dom (1665 m), v neposredni bližini pa je votlina kralja Matjaža (Matije Korvina 1458-1490) – znamenitost gore in mitologije. Ker v bližini Pece ni višjih vrhov je z nje lep razgled. Lepo se vidi bližnja Uršlja gora, Raduha in greben Olševe. Prav tako se vidijo najvišji vrhovi Kamniških in Savinjskih Alp. Na severno stran pa se vidijo avstrijske Alpe, kjer so nam najbližje Stubalpe-Packalpe in Seetaler Alpe.

 

Vzpon na Peco sodi med nezahtevne zimske ture. Kljub temu so dereze, cepin in čelada obvezen del opreme. Imeli bomo priložnost, da se preizkusimo v hoji z derezami in uporabi cepina.

 

Hrana in pijača iz nahrbtnika. Dom na Peci bo na dan pohoda odprt. Za hrano, pijačo bo poskrbljeno.