ZA TURISTIČNE BONE – PET DNI PO POTEH NAŠE ZGODOVINE

Ker so letos vsi turistični kraji »zabasani« s turisti, smo se v Fosilski skupini našega društva odločili, da se podamo na planinske poti po sledeh naše zgodovine. Tu ni bilo nobene gneče, bili smo skoraj povsod sami.

Najprej čez tromejo v rudarsko mesto Rabelj kjer so celih 700 let izkopavali svinec in cink. Po ogledu čez mejni prehod Predel do trdnjave zgrajene v obrambne namene v času vojne z Napoleonom. Pod trdnjavo se ob cesti ustavimo pri spomeniku v spomin leta 1809 padlim avstroogrskim  vojakom v boju s Francozi. Ob pogledu na umirajočega leva se vprašaš, koliko in čigave vse krvi je bilo prelite po naši lepi slovenski zemlji.

Nadaljujemo pot in se še mimogrede zapeljemo po naši najvišji gorski cesti na 2055 m. visoko  Mangartsko sedlo. Zakriva ga gosta megla, zato se obrnemo in se spustimo proti cilju naše nastanitve: Log pod Mangartom » Hotel Alpine ».

Po prijaznem sprejemu in vselitvi so nam povedali, da tudi v hotelu stanujemo sami. Hvaležno smo sprejeli novico naj ni bilo nobene nevarnosti za covid 19. Hitro smo izkoristili preostanek dneva in se podali na ogled vasi. Kraj spada med najlepše vasi v Triglavskem narodnem parku, ki pa je skozi stoletja preživljal  zelo burno zgodovino.

Najprej si ogledamo muzejsko urejen prostor ob vhodu v »  Štoln » to je 4844 m. dolg rudniški rov, zgrajen leta 1905 za odvodnjavanje iz rudika v Rablju. Rov je pozneje odigral pomembno vlogo v obeh svetovnih vojnah in pozneje za krajši prehod na delo iz Loga v Rabelj. Nazadnje je služil za zatočišče domačinom ob uničavalnem plazu leta 2000. V bližini je pokopališče kjer počiva 800 avstroogrskih vojakov padlih na Rombonu v prvi svetovni vojni. Na sredini stoji veličasten spomenik. Na Rombonu je bilo največ borcev iz Bosne, zato je na tem mestu stala prva džamija v Sloveniji.

Drugi dan pa zopet nazaj v Italijo na planino Pecol 1510m.  Naš cilj je  Špik-Hude police 2420 m.

Bomo zmogli ? Nismo več mladi – naša povprečna starost je  73 let. Počasi smo zakorakali v hrib in proti skalam. 900 višinskih metrov in preko 22.000 korakov ravno ni mačji kašelj za naše obrabljene sklepe. A smo uspeli, ponosni in srečni, da še zmoremo.

Tretji dan smo se podali ob reki Možnici (Nemčlja ji rečejo domačini). Pot je strma in precej zahtevna, toda slapovi in korita po katerih drvi divja reka so res vredni ogleda. Pot smo končali pri trdnjavi Kluže kjer se Možnica izlije v reko Koritnico.

Mogočna trdnjava Kluže – postavili so jo v 15.stol.benečani za obrambo pred turki. Pozneje jo je koristila avstroogrska vojska , vmes tudi Francozi. Današnjo podobo je dobila v letu 1882

V času Franca Jožefa.

Četrti dan je bil na programu Kobarid.  Podali smo se po njihovi zgodovinski poti od antičnih časov do prve svetovne vojne, mimo naravnih lepot, ki jih ponuja soteska reke Soče in skrivnostni slapovi na njenih pritokih.

Zadnji dan pred odhodom domov še skok v Bovec in z gondolo na Kanin pogledat, če so  iz 2202 m. višine še vedno enako lepe panorame s pogledi na Alpe in Jadransko morje.

Vse kar smo videli in doživeli se na kratko ne da opisat. Vsak kraj, spomenik ali trdnjava ima svojo zgodovinsko resnico, mi smo je nekaj odnesli v spominu.

Planina Jezerca (1410 m) – Planina Koren (1675 m) – Vrh Korena (1999 m) – Veliki Zvoh (1971 m) – Krvavec (1835 m) – Planina Jezerca (1410 m)

V soboto 12.09.2020, smo se pod vodstvom vodnika Branka Pučnika odpravili na območje Krvavca. Za cilj izleta je Branko izbral Vrh Korena, ki je med drugim zanimiv tudi zaradi nadmorske višine – 1999 m ga naredi za najvišji vrh, ki še ni dvatisočak. Tokrat nas je bilo udeležencev 15. Skozi Tuhinjsko dolino, Kamnik, Tunjice in Ambrož smo se odpeljali do planine Jezerca, kjer je bilo naše izhodišče.

 

Na parkirišču smo obuli planinske čevlje, se opremili z nahrbtniki in pohodnimi palicami, si privoščili okrepčilo in se podali na markirano pot. Nekaj časa smo se rahlo vzpenjali čez pašnike, skozi podvoz pod smučarsko progo, hodili ob smrekovem drevoredu, šli mimo napajališč za živali in prispeli do večje strmine.  Prav tu, na koncu Kriške Planine, smo se razdelili v dve skupini. Štirje “divjaki” so od tu pospešili korak in se preko Košutne, Kompotele in Mokrice podali na Vrh Korena. Ostali, pa smo skupaj z vodnikom nadaljevali po prvotno začrtani poti in prečno nadaljevali čez pobočja Krvavca. Tako smo uživali in klepetali, da smo bili presenečeni, ko smo že dosegli planino, od koder se nam je odprl prelep razgled na okoliške vrhove in res lepo pastirsko kočo, ki leži v osrednjem delu planine Koren. Vreme je bilo odlično in časa na pretek, zato se je Branko odločil za malico pri pastirski koči. Koča je fantastična, samopostrežna in ponuja vse, kar žejni planinec potrebuje. Odličen postanek, smo se strinjali. Od planine Koren nas je do Vrha Korena ločila le še dobra ura hoje. Brez večjih naporov smo osvojili vrh, kjer imaš noge na 1999 metrih, glavo pa nad 2000 m. Čestitali smo si in se kljub meglicam nagledali okoliških vrhov. Jezerska Kočna, Grintovec, Planjava,Turska gora, vse Rinke,… Tokrat je bilo na vrhu res veliko planincev, pa nas to ni prav nič zmotilo. Za vsakega izmed nas se je našel prostor za “počitek”. Kmalu so se nam na Vrhu Korena  pridružili še tisti štirje, ki so šli še malo naokrog in skupaj smo nadaljevali pot čez Veliki Zvoh, na Krvavec. Sledil je še spust do planšarije Pr Florjan in spet smo si vzeli čas za posedanje ob dobri družbi in kapljici. Kmalu nas je Branko podvizal in čez pol ure smo bili že na izhodišču, na planini Jezerca. Prelepa krožna tura je bila tako sklenjena.

 

Kaj naj rečem? S tako nasmejanim in odgovornim vodnikom kot je Branko, s tako dobrimi ljudmi, kot so moji planinski prijatelji in v tako lepi gorski naravi je popoln dan zagotovljen. V hribih je res lepo.

 

Planinski pozdrav,

Barbara Frešer

MENINA PLANINA (1453m)

       Vabimo vas na MENINO PLANINO(1453m)

 

V soboto, 19.9.2020

ODHOD: Ob 6.uri iz parkirišča pri stadionu

 

 

Opis poti:
Iz Savinjske doline ali iz Kamnika preko prelaza Črnivec, se zapeljemo do Gornjega Gradu, kjer na urejenem parkirišču ob glavni avtobusni postaji tudi parkiramo.
Pot nadaljujemo naravnost v smeri Menine planine mimo Semprimožnika do doma.
Dom na Menini planini se nahaja ob večjem travniku, s katerega se nam odpre lep razgled na najvišje vrhove Kamniško Savinjskih Alp.

 

Izhodišče: Gornji Grad (436 m)
Izhodišče Širina/Dolžina: 46,295°N / 14,8068°E
Cilj: Dom na Menini planini (1453 m)
Ime poti: mimo Semprimožnika
Čas hoje: 3 h 15 min do doma
Zahtevnost: lahka označena pot
Oprema:pohodni čevlji,palice
Višinska razlika po poti: 1020 m

 

Vodnici: Klavdija Motaln(031-431-920), Branka Rebernak(031-789-989).

 

 

Lep planinski pozdrav!

PREČENJE KOROŠKIH BAB 2127 m

VABIMO VAS  NA

      VZPON  IN  PREČENJE  MALE  IN  VELIKE

          KOROŠKE  BABE  2127  m.

 

     V soboto, 26.9.2020. ob  5  uri  izpred  telovadnice.

Vodnik  :  Roman  Selinšek   GSM  041 353 135

Opis  poti :

Zapeljemo se na Jezersko do večjega parkirišča pod tov.vl.

Lahka in strma pot nas po uri in pol pripelje na Jenkovo planino. Od tu se začne pot strmo vzpenjati na mejni greben in se po njem nadaljuje do Male Babe 2014 m. Od tu se zelo zahtevna, izpostavljena pot nadaljuje po grbenu in nas v nekaj krajših spustih in vzponih pripelje na vrh Velike Babe  2127 m.

Sestopali bomo preko Jezerskega sedla do Kranjske koče

na Ledinah  1700 m.

Po krajšem postanku nadaljujemo v dveh variantah :

  1. Skozi Žrelo na Češko kočo in od tam na parkirišče.
  2. Po lažji  Lovski poti  do  parkirišča.

Za pot je za vse obvezna čelada, za tiste ki bodo prečkali pot skozi Žrelo pa tudi komplet za samovarovanje.

Obvezen je tudi OSEBNI DOKUMENT in plačana planinska članarina za l. 2020.

Za pot bomo potrebovali 7-8 ur. Koča je šele dve uri pred koncem, zato je potrebno dosti tekočine in hrana iz nahrbtnika.

Prevoz bo organiziran glede na število prijav, ki so obvezne do srede,  23. 9.2020.

PL.JEZERCA (1410 m)-PL.KOREN-VRH KORENA (1999m)

Planinsko društvo Slovenska Bistrica vabi na društveni izlet

 

 PL.JEZERCA (1410 m)-PL.KOREN-VRH KORENA (1999m)

v soboto, 12.9. 2020  izpred stare telovadnice ob 6. uri

Vodnik: Branko Pučnik

Skozi Tuhinjsko dolino, Kamnik, Tunjice, Ambrož se peljemo do planine Jezerca, kjer je današnje izhodišče. Pot je lahka do delno zahtevna, označena in krožna. Poteka manjši del po gozdu in ruševju, ter je zelo razgledna. Vključno z vsemi vrhovi katere bomo prehodili premagamo 600 višinskih metrov.

Dolžina hoje : cca 6-7 ur

 

Priporočena oprema: dobri planinski čevlji, pohodne palice po želji.

Možnost tople malice na Kriški planini, nazaj grede pri »Florjanu«

 

Prijave: Pučnik Branko  tel. 030-259-824 in Jelka Jamnikar tel. 041- 482- 978 do srede 9.9.2020.

 

Vrsta prevoza: osebni avto, zaradi korone

V primeru slabega vremena bo izlet prestavljen.