All posts by pdsb

Tam v belih stenah očnice cvetijo in rododendrom v soncu rdeč žari,

pa murke še omamno mi dehtijo, prek strmih skal pa gamsov trop hiti.

V dolini naj ostane žalost siva, v megli naj ljudska zloba se duši, na Tvojem vrhu tam kjer mir prebiva, moj duh tam gori spet se umiri.

(Moj Storžič – Ansambel Mihe Dovžana)

 

SPOŠTOVANI PLANINSKI PRIJATELJI!

 

V prihajajočem letu 2021 vam želimo predvsem ZDRAVJA ter veliko lepega na planinskih poteh in vrhovih.

Srečno!

Upravni odbor

Planinskega društva

Slovenska Bistrica

PREČENJE KOROŠKIH BAB

PREČENJE KOROŠKIH BAB  Ravenska Kočna (1000 m) – Jenkova planina (1495m) – Mala Baba (2018m) – Velika (Koroška) Baba (2127 m) – sestop po zelo zahtevni plezalni poti Rudijevi vertikali – Kranjska koča na Ledinah (1700 m) – Slovenska pot (plezalna) – Češka koča na Spodnjih Ravneh (1542 m) – Ravenska Kočna (1000 m)

V soboto, 10.10.2020 smo se ob 5. uri odpravili na Zgornje Jezersko. Vodnik Roman Selinšek in 8 članov našega planinskega društva… takšna je bila sobotna super ekipa.

Na izhodišče smo prispeli ob 7. uri in kmalu začeli našo začrtano pot. Najprej po kolovozni poti potem pa po strmi poti skozi gozd. V gozdu smo »grizli kolena« skoraj uro in pol in končno prispeli na Jenkovo planino s katere se nam je na naši levi odprl lep pogled na Goli vrh, na desni pa pogled proti Kočni. Od tukaj nas je čakalo še dobri dve uri hoje do vrha. Strmina ni popustila, pa tega tudi nismo pričakovali. Vedeli smo, da nas do vrha čaka skupaj 1100 višinskih metrov. Nadaljevali smo čez travnike potem pa strmo čez redek gozd, vse do mejnega grebena. Na grebenu nas je pričakalo lepo vreme, brez vetra. Greben je ozek in nezavarovan, hoja zahtevnejša, na nekaj mestih pa tudi krušljiva in izpostavljena. Adrenalin nas je še bolj pogrel in kmalu smo dosegli vrh Male Babe, sledil je krajši spust in vzpon in že smo dosegli vrh Velike Babe. Roman nam je čestital, dobro smo hodili. Na vrhu smo bili vsaj pol ure prej, kot je sam pričakoval. In kakšni razgledi iz vseh strani… Planjava, Mrzla gora, Rinke, Skuta, Štruca, Dolgi hrbet, Grintovec, desno v daljavi Triglav, Storžič, greben Košute….in še bi lahko naštevala. Velika (Koroška) Baba je res zelo razgledna gora. Po krajšem postanku na vrhu, smo nadaljevali v smeri Kranjske koče na Ledinah. Najprej spust po strmem krušljivem delu, potem pa glavni posladek: Rudijeva vertikala. Tehnično sicer ni tako zahtevna je pa zelo strma, dolga in izpostavljena. Hvaležni, da gremo dol in ne gor smo se je lotili z vsem spoštovanjem. Fino nam je šlo. Vertikalo smo zaključili, še nekaj časa nadaljevali po stopah, klinih  in jeklenicah navzdol in že smo prispeli na Kranjsko kočo na Ledinah. Privoščili smo si malico, pijačo in obvezen klepet. Srečali smo dva koroška planinca, ki sta se nam pridružila in nadaljevali smo v smeri Češke koče. Pot skozi Žrelo je že nekaj časa zaprta in Roman se je odločil da nadaljujemo po Slovenski (plezalni) poti. Podali smo se v strmo steno, previdno, saj je bila stena ponekod vlažna in zelo izpostavljena. Seveda pa je bila tudi vznemirljiva in polna lepih razgledov. Pol ure spusta po ferati in krajšem melišču in že smo dosegli razpotje z napisom »Češka Koča«. Še pol ure smo ponovno grizli kolena po strmini navzgor in Češka koča je bila osvojena. Po krajšem počitku smo vsi nasmejani pot nadaljevali v smeri izhodišča. S pomočjo nekaj jeklenic in lestve prispemo do gozda, iz gozda na travnik in do kolovozne poti, kjer se  je na parkirišču naša fantastična krožna pot ob 18. uri tudi zaključila.

Velika (Koroška) Baba. Lepo je bilo ne tej slikoviti gori. Vodnik Roman je na cilju poznavalsko omenil, da smo ujeli še zadnji vremensko-ugoden dan za obisk visokogorja. V res prekrasnem vremenu smo uživali na lepo urejenih in varovanih poteh. Plezanje pa je tokrat poskrbelo tudi za adrenalinsko preživet dan v naših prečudovitih gorah. Vsak posameznik je z svojim izjemnim karakterjem prispeval k temu, da nam je bilo zares lepo, največja zahvala pa gre našemu vodniku Romanu, ki nas je tako skrbno in varno pripeljal do končnega cilja.

Planinski pozdrav,

Barbara Frešer

 

ZA TURISTIČNE BONE – PET DNI PO POTEH NAŠE ZGODOVINE

Ker so letos vsi turistični kraji »zabasani« s turisti, smo se v Fosilski skupini našega društva odločili, da se podamo na planinske poti po sledeh naše zgodovine. Tu ni bilo nobene gneče, bili smo skoraj povsod sami.

Najprej čez tromejo v rudarsko mesto Rabelj kjer so celih 700 let izkopavali svinec in cink. Po ogledu čez mejni prehod Predel do trdnjave zgrajene v obrambne namene v času vojne z Napoleonom. Pod trdnjavo se ob cesti ustavimo pri spomeniku v spomin leta 1809 padlim avstroogrskim  vojakom v boju s Francozi. Ob pogledu na umirajočega leva se vprašaš, koliko in čigave vse krvi je bilo prelite po naši lepi slovenski zemlji.

Nadaljujemo pot in se še mimogrede zapeljemo po naši najvišji gorski cesti na 2055 m. visoko  Mangartsko sedlo. Zakriva ga gosta megla, zato se obrnemo in se spustimo proti cilju naše nastanitve: Log pod Mangartom » Hotel Alpine ».

Po prijaznem sprejemu in vselitvi so nam povedali, da tudi v hotelu stanujemo sami. Hvaležno smo sprejeli novico naj ni bilo nobene nevarnosti za covid 19. Hitro smo izkoristili preostanek dneva in se podali na ogled vasi. Kraj spada med najlepše vasi v Triglavskem narodnem parku, ki pa je skozi stoletja preživljal  zelo burno zgodovino.

Najprej si ogledamo muzejsko urejen prostor ob vhodu v »  Štoln » to je 4844 m. dolg rudniški rov, zgrajen leta 1905 za odvodnjavanje iz rudika v Rablju. Rov je pozneje odigral pomembno vlogo v obeh svetovnih vojnah in pozneje za krajši prehod na delo iz Loga v Rabelj. Nazadnje je služil za zatočišče domačinom ob uničavalnem plazu leta 2000. V bližini je pokopališče kjer počiva 800 avstroogrskih vojakov padlih na Rombonu v prvi svetovni vojni. Na sredini stoji veličasten spomenik. Na Rombonu je bilo največ borcev iz Bosne, zato je na tem mestu stala prva džamija v Sloveniji.

Drugi dan pa zopet nazaj v Italijo na planino Pecol 1510m.  Naš cilj je  Špik-Hude police 2420 m.

Bomo zmogli ? Nismo več mladi – naša povprečna starost je  73 let. Počasi smo zakorakali v hrib in proti skalam. 900 višinskih metrov in preko 22.000 korakov ravno ni mačji kašelj za naše obrabljene sklepe. A smo uspeli, ponosni in srečni, da še zmoremo.

Tretji dan smo se podali ob reki Možnici (Nemčlja ji rečejo domačini). Pot je strma in precej zahtevna, toda slapovi in korita po katerih drvi divja reka so res vredni ogleda. Pot smo končali pri trdnjavi Kluže kjer se Možnica izlije v reko Koritnico.

Mogočna trdnjava Kluže – postavili so jo v 15.stol.benečani za obrambo pred turki. Pozneje jo je koristila avstroogrska vojska , vmes tudi Francozi. Današnjo podobo je dobila v letu 1882

V času Franca Jožefa.

Četrti dan je bil na programu Kobarid.  Podali smo se po njihovi zgodovinski poti od antičnih časov do prve svetovne vojne, mimo naravnih lepot, ki jih ponuja soteska reke Soče in skrivnostni slapovi na njenih pritokih.

Zadnji dan pred odhodom domov še skok v Bovec in z gondolo na Kanin pogledat, če so  iz 2202 m. višine še vedno enako lepe panorame s pogledi na Alpe in Jadransko morje.

Vse kar smo videli in doživeli se na kratko ne da opisat. Vsak kraj, spomenik ali trdnjava ima svojo zgodovinsko resnico, mi smo je nekaj odnesli v spominu.

Planina Jezerca (1410 m) – Planina Koren (1675 m) – Vrh Korena (1999 m) – Veliki Zvoh (1971 m) – Krvavec (1835 m) – Planina Jezerca (1410 m)

V soboto 12.09.2020, smo se pod vodstvom vodnika Branka Pučnika odpravili na območje Krvavca. Za cilj izleta je Branko izbral Vrh Korena, ki je med drugim zanimiv tudi zaradi nadmorske višine – 1999 m ga naredi za najvišji vrh, ki še ni dvatisočak. Tokrat nas je bilo udeležencev 15. Skozi Tuhinjsko dolino, Kamnik, Tunjice in Ambrož smo se odpeljali do planine Jezerca, kjer je bilo naše izhodišče.

 

Na parkirišču smo obuli planinske čevlje, se opremili z nahrbtniki in pohodnimi palicami, si privoščili okrepčilo in se podali na markirano pot. Nekaj časa smo se rahlo vzpenjali čez pašnike, skozi podvoz pod smučarsko progo, hodili ob smrekovem drevoredu, šli mimo napajališč za živali in prispeli do večje strmine.  Prav tu, na koncu Kriške Planine, smo se razdelili v dve skupini. Štirje “divjaki” so od tu pospešili korak in se preko Košutne, Kompotele in Mokrice podali na Vrh Korena. Ostali, pa smo skupaj z vodnikom nadaljevali po prvotno začrtani poti in prečno nadaljevali čez pobočja Krvavca. Tako smo uživali in klepetali, da smo bili presenečeni, ko smo že dosegli planino, od koder se nam je odprl prelep razgled na okoliške vrhove in res lepo pastirsko kočo, ki leži v osrednjem delu planine Koren. Vreme je bilo odlično in časa na pretek, zato se je Branko odločil za malico pri pastirski koči. Koča je fantastična, samopostrežna in ponuja vse, kar žejni planinec potrebuje. Odličen postanek, smo se strinjali. Od planine Koren nas je do Vrha Korena ločila le še dobra ura hoje. Brez večjih naporov smo osvojili vrh, kjer imaš noge na 1999 metrih, glavo pa nad 2000 m. Čestitali smo si in se kljub meglicam nagledali okoliških vrhov. Jezerska Kočna, Grintovec, Planjava,Turska gora, vse Rinke,… Tokrat je bilo na vrhu res veliko planincev, pa nas to ni prav nič zmotilo. Za vsakega izmed nas se je našel prostor za “počitek”. Kmalu so se nam na Vrhu Korena  pridružili še tisti štirje, ki so šli še malo naokrog in skupaj smo nadaljevali pot čez Veliki Zvoh, na Krvavec. Sledil je še spust do planšarije Pr Florjan in spet smo si vzeli čas za posedanje ob dobri družbi in kapljici. Kmalu nas je Branko podvizal in čez pol ure smo bili že na izhodišču, na planini Jezerca. Prelepa krožna tura je bila tako sklenjena.

 

Kaj naj rečem? S tako nasmejanim in odgovornim vodnikom kot je Branko, s tako dobrimi ljudmi, kot so moji planinski prijatelji in v tako lepi gorski naravi je popoln dan zagotovljen. V hribih je res lepo.

 

Planinski pozdrav,

Barbara Frešer

MENINA PLANINA (1453m)

       Vabimo vas na MENINO PLANINO(1453m)

 

V soboto, 19.9.2020

ODHOD: Ob 6.uri iz parkirišča pri stadionu

 

 

Opis poti:
Iz Savinjske doline ali iz Kamnika preko prelaza Črnivec, se zapeljemo do Gornjega Gradu, kjer na urejenem parkirišču ob glavni avtobusni postaji tudi parkiramo.
Pot nadaljujemo naravnost v smeri Menine planine mimo Semprimožnika do doma.
Dom na Menini planini se nahaja ob večjem travniku, s katerega se nam odpre lep razgled na najvišje vrhove Kamniško Savinjskih Alp.

 

Izhodišče: Gornji Grad (436 m)
Izhodišče Širina/Dolžina: 46,295°N / 14,8068°E
Cilj: Dom na Menini planini (1453 m)
Ime poti: mimo Semprimožnika
Čas hoje: 3 h 15 min do doma
Zahtevnost: lahka označena pot
Oprema:pohodni čevlji,palice
Višinska razlika po poti: 1020 m

 

Vodnici: Klavdija Motaln(031-431-920), Branka Rebernak(031-789-989).

 

 

Lep planinski pozdrav!

PREČENJE KOROŠKIH BAB 2127 m

VABIMO VAS  NA

      VZPON  IN  PREČENJE  MALE  IN  VELIKE

          KOROŠKE  BABE  2127  m.

 

     V soboto, 26.9.2020. ob  5  uri  izpred  telovadnice.

Vodnik  :  Roman  Selinšek   GSM  041 353 135

Opis  poti :

Zapeljemo se na Jezersko do večjega parkirišča pod tov.vl.

Lahka in strma pot nas po uri in pol pripelje na Jenkovo planino. Od tu se začne pot strmo vzpenjati na mejni greben in se po njem nadaljuje do Male Babe 2014 m. Od tu se zelo zahtevna, izpostavljena pot nadaljuje po grbenu in nas v nekaj krajših spustih in vzponih pripelje na vrh Velike Babe  2127 m.

Sestopali bomo preko Jezerskega sedla do Kranjske koče

na Ledinah  1700 m.

Po krajšem postanku nadaljujemo v dveh variantah :

  1. Skozi Žrelo na Češko kočo in od tam na parkirišče.
  2. Po lažji  Lovski poti  do  parkirišča.

Za pot je za vse obvezna čelada, za tiste ki bodo prečkali pot skozi Žrelo pa tudi komplet za samovarovanje.

Obvezen je tudi OSEBNI DOKUMENT in plačana planinska članarina za l. 2020.

Za pot bomo potrebovali 7-8 ur. Koča je šele dve uri pred koncem, zato je potrebno dosti tekočine in hrana iz nahrbtnika.

Prevoz bo organiziran glede na število prijav, ki so obvezne do srede,  23. 9.2020.

PL.JEZERCA (1410 m)-PL.KOREN-VRH KORENA (1999m)

Planinsko društvo Slovenska Bistrica vabi na društveni izlet

 

 PL.JEZERCA (1410 m)-PL.KOREN-VRH KORENA (1999m)

v soboto, 12.9. 2020  izpred stare telovadnice ob 6. uri

Vodnik: Branko Pučnik

Skozi Tuhinjsko dolino, Kamnik, Tunjice, Ambrož se peljemo do planine Jezerca, kjer je današnje izhodišče. Pot je lahka do delno zahtevna, označena in krožna. Poteka manjši del po gozdu in ruševju, ter je zelo razgledna. Vključno z vsemi vrhovi katere bomo prehodili premagamo 600 višinskih metrov.

Dolžina hoje : cca 6-7 ur

 

Priporočena oprema: dobri planinski čevlji, pohodne palice po želji.

Možnost tople malice na Kriški planini, nazaj grede pri »Florjanu«

 

Prijave: Pučnik Branko  tel. 030-259-824 in Jelka Jamnikar tel. 041- 482- 978 do srede 9.9.2020.

 

Vrsta prevoza: osebni avto, zaradi korone

V primeru slabega vremena bo izlet prestavljen.

KARAVANKE

V času od 17.8.2020-19.8.2020 je PD Slov. Bistrica organiziralo planinarjenje po Karavankah. Udeležilo se ga je 5 članov od 8 prijavljenih. V ponedeljek smo se ob 6. uri zapeljali na Ljubelj. Od tod dalje po Graničarski poti do Doma na Zelenici. Po kratkem postanku smo osvojili še Palec in Zelenjak. Ob povratku polje planik.  Naslednji dan smo se odpravili na Stol. Za pot smo potrebovali 5 ur namesto 3,30 ure. Vreme super. Vračali smo se čez melišče na Kočo pi izviru Završnice. Tretji dan smo obhodili Triangel, Na Možeh,  pogledali ferato Sp. Plot, malo poplezali ter kavica na koči pri izviru Završnice. Četrti zadnji dan pa še vzpon na Begunjščico, Roblekov dom, planina Prevala ter čez Bornove tunele do avtomobilov. Na Domu na Zelenici smo naleteli na prijetne oskrbnike, pa še vsak večer smo se lahko tuširali. Bilo je top.

Jelka Jamnikar

KRANJSKA GORA – CIPRNIK 1745m

Vabimo  vas na društveni izlet

JULIJSKE ALPE

KRANJSKA GORA – CIPRNIK 1745m

v soboto, 29. avgusta 2020  izpred stare telovadnice ob 5. uri

Vodnik: Bogdan Korošec

 

Pohod pričnemo s parkirišča ob vznožju kranjskogorskih smučišč. Pot najprej poteka po makadamski cesti ob smučišču v smeri Vitranca do Bedančevega doma, nato nadaljujemo v smeri smučišč Podkoren. Sledi gozdna pot, ki se začne strmo  vzpenjati na greben Vitranca mimo Mojčinega doma. Nadaljujemo v smeri Ciprnika po grebenu Vitranca. Gozdna pot nas pripelje v pas ruševja do razglednega Ciprnika.

 

Pot je strma in označena, premagali bomo okoli 960 višinskih metrov.

Dolžina hoje cca 6 ur. Vrnitev v poznejših popoldanskih urah.

Malica in pijača iz nahrbtnika. Na poti ni nobene koče.

 

Obvezna oprema: dobri planinski čevlji, osebni dokument

Priporočeno: pohodne palice, zaščitna maska in razkužilo

 

Prijave do četrtka 27.8.:

Bogdan Korošec – 051 211 664

Prevoz z osebnimi vozili.

V primeru slabega vremena bo pohod prestavljen.

Vabilo na Škrlatico

Vabimo  na   ŠKRLATICO   2740  vm.

 

V  soboto dne, 22.08.2020. ob  3. uri izpred telovadnice.

Vodnik : Roman  selinšek GSM 041-353-135

Opis poti :

Zapeljemo se v Vrata. Pot začnemo po kolovozu, ki se kmalu spremeni v strmo peš pot,ki se vzpenja

med ruševjem in macesni ter po 3 urah prispe do bivaka. Od tu na sam vrh vodi ena sama in edina zelo zahtevna zavarovana pot. Ko zagledamo križ smo že skoraj na vrhu.

Za pot je obvezna čelada in komplet za samovarovanje. Priporočamo tudi pohodne palice.

 

Za pot bomo potrebovali najman 10 ur, zato je potrebno dosti tekočine in vsa hrana iz nahrbtnika,

koče na poti ni.

Prevoz bo organiziran glede na število prijav.

Prijave na tel.št. vodnika do srede, 19.8.2020.

V primeru slabega vremena bo izlet odpovedan.

 

Škrlatica naš drugi najvišji vrh je zajet v razširjenem delu SPP