V soboto 20.05.2023 smo se udeležili planinskega izleta v Julijske Alpe, natančneje na vrhove, nad Soriško planino. Na izlet PD Slovenska Bistrica se nas je prijavilo 22 planink in planincev in planinska štirinožna prijateljica. Vodnik Branko Pučnik je organiziral prevoz z mini busom in vedno smo veseli ko je tako. Odlična druščina, vsi na kupu in na poti v hribe. Ko smo med vožnjo pogledovali v deževno jutro smo upali na lepo vreme. Saj bo, smo se bodrili. Vožnja je potekala mimo Škofje Loke, Železnikov, do Bohinjskega sedla, kjer je bilo naše izhodišče
Ko smo prispeli do izhodišča je dež prenehal. Ni bilo sonca je bilo pa »sončno« ob poti. Planinsko cvetje nam je postreglo v vsej svoji lepoti: Kukavice, Jeglič, Pogačice, Clusijev svišč, Alpski kosmatinec, Dlakavi sleč in še bi lahko naštevala. Ko smo prispeli višje po poti, smo ujeli meglo, ki nam ni ponujala razgledov. Prvi vrh Možic (1602 m) smo dosegli po dobri uri hoje. V megli smo ugibali, kaj bi nam ponujal razgled in se odločili, da izlet vsekakor ponovimo. Lepa grebenska pot nas je vabila, do naslednjega vrha, na Lajnar. Na vrhu sta pritrjeni dve opisni tabli, ki prikazujeta, kam vse se vidi ob lepem vremenu. Veseli, da so vsaj table, če že skozi meglo ne vidimo nič, smo se optimistično podali na zadnji vrh. Zakaj optimistično? Oblaki so se že trgali in sonce je sililo na plano. Kdor čaka dočaka, Dravh nam je sramežljivo postregel z razgledi. Megla in sonce sta se borila, mi pa čakali. Ob spustu smo že slekli odvečna oblačila in se v kratkih rokavih in v sončnem vremenu vrnili na Soriško planino. Sezuli smo planinske čevlje, se udobno namestili in ob kavi uživali ob klepetu.
Super je bilo, po razglede gremo še enkrat.
Planinski pozdrav,
Barbara Frešer
