Dobrodelni čebelarski pohod za deklico Karin, 29. 9. 2024

Na naše planinsko društvo se je za pomoč pri izvedbi dobrodelnega planinskega pohoda obrnila Čebelarska zveza Slovenije, ki vsako leto povabi svoje člane ter ostale ljubitelje pohodništva, da se jim pridružijo na pohodu za dober namen. Tokrat je bil namen zbrati čim več sredstev za deklico Karin, ki se je rodila s sindromom Coffin-Siris, ki ji onemogoča celosten razvojni in govorni napredek, povzroča epilepsijo, ADHD in avtoagresijo in ji z zbranimi sredstvi vsaj delno pomagati pri nakupu potrebnih terapij.
Da bi zavrnili pomoč pri dobrodelnosti ni prišlo v upoštev, zato se nas je v nedeljo, 29.9.2024 zbralo 13 planincev iz PD Slov.Bistrica in 17 istomislečih pohodnikov iz Čebelarske zveze Slovenije.
Ob 6.00 zjutraj smo se zbrali pred Čebelarskim centrom Slovenska Bistrica, kjer so nas čebelarji pričakali s kavo in rogljički.
Pohod smo pričeli ob 6:15 uri in se podali proti vznožju Bistriškega vintgarja.
Pot nas je skozi Vintgar vodila v bližino Štampoharjevega mlina, kjer smo iz Vintgarja izstopili in se v vasi Ošelj ustavili na prvem krajšem počitku, kjer nas je z malico pričakal prijazen gasilec, mlad pohodnik iz vrst Čebelarske zveze Slovenije pa je zaigral na harmoniko.
Iz Ošlja smo pot nadaljevali proti Bojtini in naprej do Areha kjer smo imeli drugi malo daljši počitek.
Iz Areha nas je pot vodila po Slovenski planinski poti proti Belviju nad Mariborom, kamor smo prispeli ob 15 uri in kjer nas je večina pohod zaključila. Do vznožja Pohorja smo se odpeljali z gasilskimi kombiji, nekateri pa so se do končnega cilja odpravili peš.
Za konec smo se vsi skupaj zbrali pri Čebelarskem centru v Mariboru, kjer so nas pričakali prijazni čebelarji in čebelarke s hrano in pijačo.
Čebelarska zveza Slovenije se je odlično izkazala. Ne samo, da organizirajo tako plemenita dejanja kot je zbiranje sredstev za otroke, ki to potrebujejo, za same udeležence so več kot odlično poskrbeli. Na poti ni manjkalo malice, prigrizkov ter vode in drugih napitkov, ter seveda kosilo na koncu samega pohoda in organiziran prevoz do izhodišča pohoda v Slovenski Bistrici.

Vsi udeleženi planinci smo hvaležni za vso postrežbo na poti, ampak kar resnično šteje, je dober namen, ki je bil dosežen z udeležbo na pohodu in pa dober občutek, da smo nekomu pomagali, ker nam je mar.

Zapisala: Ksenija Erker Robnik
Avtorici fotografij: Ksenija Erker Robnik in Ines Zajc Žunič