JERNEJEVA POT 2024 – MDO PD Podravje: MEDDRUŠTVENI IZLET S FOSILI PD SLOVENSKA BISTRICA
Ker je prav, da poznamo okolje, v katerem živimo, preden gremo odkrivati svet, sem se odločila, da se v torek, 26. 3. 2024, pridružim legendarni torkovi skupini PD Slovenska Bistrica – FOSILI – pri odkrivanju Jernejeve poti, ker le-ta lepo zaokroži najlepše obronke Slovenske Bistrice. Skupini so se pridružili tudi planinci iz planinskih društev MDO PD Podravja. Vsega skupaj se nas je pohoda udeležilo okoli 40 pohodnikov.
Z vodnikom Romanom Selinškom, ki si je za predstavitev poti priskrbel »strokovno pomočnico«, Jano Jeglič (mi domačini jo najbrž vsi poznamo, saj odlično vodi razne prireditve in druge dogodke družabnega življenja v Slovenski Bistrici), smo se na pot odpravili izpred stare telovadnice, skozi bistriški park, ki ga odlikuje drevored belega gabra, mimo gradu in Graslovega stolpa. S potjo smo nadaljevali ob delno ohranjenem mestnem obzidju, mimo samostana pri cerkvi Marije sedem žalosti do Gradišča, ki predstavlja najstarejši predel Slovenske Bistrice v obliki trapezastega trga. Okrog vodnjaka na sredi trga rastejo divji kostanji, ki so zavarovani kot naravni spomenik.
Pot nas je vodila mimo stavbe nekdanjega rotovža (starejši prebivalci jo poznajo kot stavbo »stare policije«) in mimo stavbe mestne knjižnice, ki velja za stavbo z najlepšo baročno fasado v mestu. Razgled se nam je odprl tudi na stavbo starega hotela in na cerkev Marije sedem žalosti.
Prečkali smo most čez potok Bistrica in prišli na Trg Alfonza Šarha, kjer smo na levi strani ceste na vrhu hriba kmalu zagledali cerkev sv. Jerneja, ki se bohoti dvignjena nad prostranim stopniščem. Pot se je pri Juhartovem dvorcu pričela kmalu strmo vzpenjati na Jožefov hrib do cerkve sv. Jožefa, ki stoji na najbolj prepišnem delu Slovenske Bistrice, kar smo lahko občutili tudi na lastni koži, saj je tega dne kar močno pihalo. Po ogledu notranjosti cerkve smo se napotili do cerkve sv. Marjete v Ritoznoj. To je kraj, ki tega imena nima kar tako, saj smo se v hrib do cerkve dodobra (rito)znojili. Tudi tu smo imeli vrata cerkve odprta, tako da smo si lahko ogledali lepe poslikave, ki so povezane s kmečkim življenjem in delom, predvsem z vinogradništvom ter s cerkveno zavetnico, sv. Marjeto. Ob cerkvi imajo posajeno tudi potomko najstarejše trte, ki se nahaja na Lentu v Mariboru.
Zadnji del poti nas je vodil skozi prelepe vinograde, gozd in travnate obronke, vse do podružnične cerkve sv. Roka v Kovači vasi, kjer nam je Turistično društvo Cokla iz Tinja pripravilo pravcato pojedino njihovih dobrot, da smo se lahko okrepčali in zaključili pohod pri kapeli sv. Ane, s še zadnjim lepim pogledom na Slovensko Bistrico.
Utrujene noge so nas ponesle vse do doma, kjer smo se tako mi, domačini, kot tudi naši gostje, polni lepih vtisov odpočili od približno 15 km dolge poti v prijetno toplem, domačem zavetju.
Lep planinski pozdrav.
Aleša Leskovar
Avtorja fotografij: Aleša Leskovar (1-11), Zlatko Hojnik (naslovna, 12-25)
