V soboto, 10. 8. 2024, ob 4. uri zjutraj se nas je 16 pohodnikov zbralo v Slovenski Bistrici. Polni pričakovanj smo se odpeljali proti Kranjski Gori, čez Vršič in do doline Lepene, kjer smo začeli naš pohod na Krn.
Pot je najprej potekala skozi gozd do Koče pri Krnskih jezerih (1385 m). Malo pred Krnskimi jezeri je postavljeno merilo, ki prikazuje meritve višine snega v aprilu posameznega leta. Najvišja višina je bila izmerjena aprila 2009 in sicer kar 360 cm. Po krajšem postanku pri koči, kjer smo se okrepčali s kavo in čajem ter si obnovili zaloge sveže vode, smo nadaljevali pot mimo Krnskega jezera.
Nadaljevali smo čez lepo planoto Planine na polju, nato pa smo zagrizli v hrib proti Krnski škrbini. Pot je zelo lepa in ni preveč strma, saj se ves čas drži stare vojaške mulatjere iz časov prve svetovne vojne. Na Krnski škrbini se začnejo vidni ostanki prve svetovne vojne: ostanki topovskih granat, bodeče žice, bunkerjev in topov. Zavili smo na desno proti vrhu Krna. Zadnji metri so se kar vlekli, a smo vseeno kmalu vsi osvojili vrh.
Od Doma dr. Klementa Juga v Lepeni (700 m), kjer smo začeli pot, smo se do vrha Krna dvignili za 1544 metrov višinske razlike. Z vsemi postanki skupaj smo potrebovali 6 ur. Na vrhu smo občudovali razglede, se poslikali z novo zastavo Planinskega društva Slovenska Bistrica, knjižice opremili z žigi in se nato počasi spustili do Gomiščkovega zavetišča na Krnu (2178 m), ki leži 66 višinskih metrov nižje od vrha na jugozahodno stran.
Imeli smo srečo z vremenom. Napovedano je bilo sončno in vroče, a so se po nebu preganjali oblaki, ki so večino časa zakrivali sonce in nam prihranili najhujšo vročino. V zavetišču smo se okrepčali z malico in hladno pijačo ter se odpravili nazaj. Polovica pohodnikov se je še vzpela na Batognico (2162 m), kjer je še več ostankov iz prve svetovne vojne, ostali smo nadaljevali po isti poti nazaj proti Krnskim jezerom.
Po krajšem postanku pri Krnskem jezeru (predvsem za fotografiranje) smo naredili še daljši postanek ob hladni pijači in prešernem razpoloženju pri Koči ob Krnskih jezerih. Sledil je še spust nazaj v dolino Lepene, ki pa se nam je po dolgem in napornem dnevu zelo vlekel. Zelo utrujeni smo prispeli do izhodišča po 12 urah na poti (z vsemi postanki). Preživeli smo prečudovit dan v prelepi naravi in fantastični družbi. Sklenili smo, da nekaj podobnega kmalu ponovimo.
Čakala nas je še vožnja domov, ki se nam je po napornem dnevu spet zelo vlekla, a tudi to smo zmogli in smo prispeli varno nazaj v Slovensko Bistrico. Hvala vsem za udeležbo in čudovit dan.
Planinski pozdrav!
Simon Babošek
Avtorja fotografij: Ksenija Erker Robnik in Simon Babošek
