Matkov škaf – 1480 m
V soboto, 24. 5. 2025, se nas je ob 6. uri zjutraj zbralo 15 pohodnikov in odpeljalo proti Kamniško-Savinjskim Alpam. Naš cilj je bil Matkov škaf. Vreme nam je bilo naklonjeno in za spremembo ni »lilo kot iz škafa«. Matkov škaf je fenomenalna naravna znamenitost doline na višini 1480 m. Gre za kraterju podoben snežni kotel, ki ga pozimi napolnijo plazovi, voda pa vanj spomladi izdolbe luknjo v obliki škafa, ko v rahlem slapu pada na debelo snežišče.
V Mozirju smo se na kratko ustavili, kjer nas je Anita pričakala pri trgovskem centru in pogostila s pijačo ter izvrstno domačo prekmursko gibanico, čeprav sama zaradi obveznosti ni mogla z nami. Pot smo nadaljevali proti epski alpski ledeniški dolini na Solčavskem, desno od Logarske zavili naprej proti Matkovemu kotu, 5 km dolgi dolini z dnom na nadmorski višini 800 do 1000 m. Pred zapornico smo parkirali in se naprej odpravili peš proti naravni atrakciji pod Mrzlo goro. Odprli so se nam pogledi na Kamniško-Savinjske Alpe v vsej svoji veličini – raj za oči in dušo. Pred nami je bilo cca 800 m višinske razlike. Pot je uvodoma na kratko potekala po cesti, nadaljevanje se je vilo po lepi gozdni poti, vzporedno s suho strugo. Na desni se je med hojo pojavila velika, zanimivo podprta skala. Spremljala so nas zelena drevesa in enkratne rastline. Prečili smo manjšo strugo, po kateri je tekla voda iz slapa. Po slabih dveh urah so se ob pogledu nazaj bohotili prekrasni, dih jemajoči razgledi. Pred nami se je prikazala strmejša pot do snežišča, kmalu smo zagledali naš cilj. Po navodilu našega odličnega vodnika Ivana smo si nadeli čelade in derezice, ki so bile glede na pot pred nami obvezna oprema – strme poti navzgor namreč ni bilo za podcenjevati, kajti koraki so morali biti oprezni in varni. Po približno 20 minutah strmega vzpenjanja po snegu smo prispeli do Matkovega škafa, naravnega spomenika. Zaradi mile zime in toplejših dni je bil zaradi taljenja snega že precej skromen, a kljub temu še vedno fascinanten. Ob njem smo z veseljem naredili nekaj fotografij in se počasi ter oprezno začeli vračati navzdol po dolini. Nekaj časa smo se spuščali po snegu, nato sneli čelade in dereze ter sproščeno nadaljevali pot, ki so jo spremljali božanski pogledi po dolini.
Ker smo svoj cilj že dosegli, smo si lahko privoščili malo dlje postati pri očarljivih rastlinah. Vodič Ivan, ki je prava enciklopedija za poznavanje slovenskih vrhov, se odlično spozna tudi na gorske cvetlice – ob poti nam je pokazal vzpenjalko alpski srobot, orlico, lepi čeveljc, alpski zvonček – rastlinice, ob katerih ti zaigra srce.
Na poti v spodnjem delu smo si pri zasebni brunarici privoščili počitek z malico iz nahrbtnika in sproščeno poklepetali pod idilično naravno kuliso. Sledila je obvezna fotografija in nadaljevanje poti do avtomobilov, od koder smo naš pohod v slogu zaključili na Turistični kmetiji Matk, ki se nahaja v neokrnjeni naravi z razgledom na gorovje. Matkovi imajo veliko živali – igrive koze, ovce in muce, ki živijo v sozvočju z naravo. V čudovitem ambientu v osrčju hribov, travnikov in gozdov smo si privoščili domačo kavico in božanski sladoled iz kozjega mleka. Prijetno utrujeni in napolnjeni z nepozabnimi spomini smo se odpeljali proti domu.
Dan je bil nepozaben. Naša Slovenija je čudovita!
Hvala vodniku Ivanu za odlično vodenje in kavico, Marjanu za sladoled in Aniti za dobrote v Mozirju.
Planinski pozdrav, Zlatka Mlakar
Avtorji fotografij: Ivan Lešnik, Ksenija Erker in Zlatka Mlakar
