Sobota 27.5.2023 je bila rezervirana za hribe, natančneje za Posavsko hribovje.
Zjutraj se nas je na železniški postaji Slovenska Bistrica zbralo 15 planink in planincev. Vodnik Bogdan Korošec nam je opisal pot, ki nas je čakala. Zidani most je bila postaja kjer smo izstopili, nato pa smo se z nahrbtniki polnimi dobre volje podali na pot. Najprej speljana ob desnem bregu reke Savinje, se je pot najprej položna, začela zlagoma vzpenjati proti Gašperjevi koči. Skozi gozdove nas je presenetila strma pot, ki vodila proti vrhu. Na razgledni točki smo imeli postanek za občudovanje okoliških hribov, fotografiranje, malico in administrativne zadeve, kot sta vpis v vpisno knjigo in seveda obvezen žig. Globoko pod nami se je vila reka Savinja, še naprej se je vila reka Sava, občudovali smo lahko vrhove v bližini, Hum in njegovo druščino, v daljavi so se videle Kamniško Savinjske Alpe, videl se je tudi dimnik v Trbovljah.
Z vrha smo se napotili proti Lovrencu, do cerkve sv. Lovrenca, nato pa po poti v dolino premlevali, kaj bi bilo potrebno storiti, če bi zagledali medveda, oz. če bi on zagledal nas. Se bojim, da se nobena ideja ne bi posrečila, kar pa ni bilo potrebno preizkusiti, saj medveda nismo srečali. Še sreča. Med cvetočimi travniki smo nadaljevali pot proti Loki pri Zidanem mostu, kjer smo ujeli vlak. V Zidanem mostu smo prestopili, utrujeni po okoli 20 km hoje in osvojenih kar nekaj višinskih metrih smo zadovoljni posedli v vagone in se odpeljali proti domu.
Lep planinski pozdrav,
Anita Jesenek
