Vikend paket v Julijcih!
Zadnjica (650 m) – Zadnjiški Ozebnik (2084 m) – Zasavska koča na Prehodavcih (2071 m) – Kanjavec (2569 m) – Koča na Doliču (2151 m) – Zadnjica (650 m)
Tokrat nas je na dvodnevno dogodivščino po Julijcih povabil vodnik Matej Horvat. Bilo nas je 10 in v soboto 20.07.2019 smo se ob 5. uri zjutraj odpravili s kombijem iz Slovenske Bistrice.
Naše izhodišče je bilo v dolini Zadnjice. Z hojo smo začeli na kolovozni cesti, nadaljevali pa po mulatjeri proti sedlu Čez dol. Pot je bila na začetku lahka, dokaj položna. Višje pod sedlom, so se začeli odpirati čudoviti razgledi proti Velikemu Špičju in Kanjavcu. Nadaljevali smo po lovski poti, kjer je nekaj možicev, ki dobro nakažejo pravo smer. Prečili smo nekaj manjših snežišč, ki pa so bila odlična osvežitev na vroč poletni dan. Ker pot ni markirana, smo bili na vrhu edina ekipa. Ob lepem vremenu, smo bili nagrajeni z čudovitimi razgledi proti Kriškim podom, Triglavu, vidi se Bavški Grintavec, Jalovec, Mangart, Mojstrovke, Prisojnik, Razor, Pihavec, itd. Res je super, ko imaš na poti planinskega vodnika, ki pozna vse okoliške vrhove in ga je res veselje poslušati. Po sestopu na sedlo Čez dol, smo se povzpeli na Prehodavce do Zasavske koče. Prispeli smo pozno popoldne, si privoščili toplo večerjo in si pred spanjem še z veseljem ogledali prelepo Rjavo jezero, ki je drugo po vrsti in najvišje od vseh Triglavskih jezer. Čeprav čez dan nismo imeli občutka, da je v gorah veliko pohodnikov, se nas je na koči nabralo kar veliko število, kakih 100. Zadovoljni, da imamo streho nad glavo, smo noč prespali v jedilnici, na zasilnih ležiščih. Nepozabna dogodivščina in prav je tako.
Naslednji dan smo se zbudili v prekrasno jutro. Naš nedeljski cilj je bil vrh Kanjavec. Ob sedmi uri smo krenili na pot proti Hribaricam in že po nekaj minutah hoje občudovali tretje po vrsti od sedmerih jezer – Zeleno jezero. Spremljali so nas razgledi na Vršac, na del Doline Triglavskih jezer, na Veliko in Malo Zelnarico, na Malo in Veliko Špičje in še bi lahko naštevala, če bi si zapomnila, kaj vse nam je Matej pokazal. Vzpenjali smo se po neverjetno lepih skalnatih poteh z občutki, kot da smo na drugem planetu. “Lunarne razmere”, smo rekli. Ko smo prispeli na vrh, pa se nam je na dlani pokazal še Triglav. Zaslužena malica in sledil je sestop do Koče na Doliču. Tam pa daljši postanek in klepet ob mrzli pijači. Na izhodišče smo se vračali po mulatjeri. Po toliko prehojenih korakih, se nam je že zdelo, da poti ne bo konca. Ujel nas je dež in zadnjo uro do cilja, nam je osvežitev prijala. Srečno smo prispeli do izhodišča in se v večernih urah vrnili domov v Slovensko Bistrico.
Preživeli smo dva čudovita dneva, doživeli fenomenalne razglede, občudovali prekrasno planinsko cvetje in navezali nova prijateljstva. Bravo Matej, super začrtana pot, pokazal pa si nam še veliko več. Svojo ljubezen in spoštovanje do gora, sklanih sten in cvetočih planin.
Planinski pozdrav, Barbara Frešer
