Mimo Tržiča, skozi sotesko Jelendol, vodi cesta proti gorskemu masivu Košuta, ki se s svojimi travnatimi pobočji dviguje proti prepadni meji z Avstrijo.
Kar nekaj dvatisočakov se lahko osvoji pri prečenju pogorja Košute, mi pa smo se v soboto podali na najvzhodnejši dvatisočak tega pogorja, na Tolsto Košuto.
Vodnik Branko Pučnik nam je povedal, da bomo najprej obiskali vzhodni vrh, visok 2057 m, nato pa še zahodni vrh, ki je le malenkost nižji s svojimi 2026 m.
Iz parkirišča Pod Krnico smo se po gozdni poti povzpeli do planšarije Dolga njiva, nato pa šli naprej po nemarkirani, a uhojeni poti po hudourniškem grabnu in pašnikih, skozi rušje ob pastirski ogradi, ki meji na avstrijsko odsekano stran. Strma travnata pobočja so nas pripeljala na vzhodni vrh, ki pa je bil zavit v meglo, zato smo bili prikrajšani za razglede po pogorju Košute, pa tudi ostalih vrhov Karavank.
Po manj uhojeni stezici smo se od tu odpravili naprej še na zahodni vrh Tolste Košute, po sedelcu, mimo velikega naravnega okna z razgledom v dolino na avstrijski strani.
Kmalu na vrhu, ki je bil tudi zavit v meglo, smo na pobudo planinke Martine zapeli lepo večno Slakovo pesem »Rastejo v strmi gori bele planike tri«. Lepo je bilo slišati pesem, ki smo si jo, tako verjamem, po tihem potem na poti v dolino, brundali vsak za sebe.
Na vrhu obvezno slikanje, pa kratka malica, na poti nazaj v dolino smo se malo porazgubili, najhitrejši so na hitro »skočili« še na sosednji vrh Plešivec, medtem ko smo se drugi spuščali v dolino po krajši poti skozi rušje in kaj hitro ugotovili, da je ta pot verjetno za palčke, ne pa za odrasle ljudi. V drugem poskusu smo le našli pravo pot in kmalu smo bili spodaj na travniku. Skupaj smo malo posedeli še pri pastirski koči Dolga njiva, kjer so znani po dobrih štrukljih in cvetju v lončkih, ki ga skrbniki več kot očitno znajo negovati.
Bil je lep dan, kljub megli in vetru na vrhu, ampak, kaj bi se pritoževali, saj ne more biti vedno idealno, ali ne?
Lep planinski pozdrav,Anita Jesenek
