Odločili smo se, da osvojimo Triglav. Zbralo se nas je 10. Vodnik Roman Selinšek nas je ob 4. uri zjutraj z kombijem odpeljal iz Slovenske Bistrice do izhodišča. Ob 6.30. uri, smo se oprtani s težkimi nahrbtniki podali od Aljaževega doma v Vratih po Tominškovi poti do Kredarice. Pot nas je najprej vodila v gozd, po uri in pol hoje, pa smo prispeli do začetka plezalnega dela poti. Nadeli smo čelade in varovalno opremo. Pogumno smo se podali v skalovje. Ker nam je vremenska napoved obljubljala dva dni sonca, se nam ni mudilo. Po dobrih štirih urah, je strmina popustila. Uživali smo v razgledih in po dobri uri hoje dosegli Triglavski dom na Kredarici. Po krajšem počitku, smo se motivirani in nasmejani podali na vrh Malega Triglava, preko izpostavljenega, a odlično varovanega grebena, na vrh. Triglav nas je tokrat sprejel brez Aljaževega stolpa. Veselje zato ni bilo nič manjše. Iskreno smo se objeli, si čestitali in razvili slovensko zastavo. Po desetih urah hoje, smo bili še polni energije. V naši ekipi sta bili dve “krščenki” in izurjen vodnik Roman je z veseljem vsaki naložil nekaj “krepkih” po tazadnji. Sledil je spust do koče na Kredarici, kjer smo rezervirali prenočišče. Prijeten večer ob harmoniki, plesu in smehu je lepo zaokrožil čudovit dan. Zjutraj nas je razveselil barvit sončni vzhod. Ob 8. uri, smo se iz Kredarice, čez Rž spustili do Staničeve koče. Privoščili smo si kavo in sledil je sestop čez Prag v Vrata. Plezalni deli so zelo dobro zavarovani in pot je potekala hitro. Ko smo prispeli do lažjega dela, smo na široki poti hitro izgubljali višino. Sledil je še zadnji zavarovani del poti in prelepo presenečenje….Pogled na poskočno družino kozorogov. Prečkali smo še Triglavsko Bistrico in po petih urah hoje odkorakali do Aljaževega doma v Vratih.
Če povzamem občutke ob koncu pohoda: čudovita pokrajina, prekrasni razgledi, prijazni ljudje, super plezarija, veliko smeha in fenomenalen vodnik. Hvala Roman, bili smo “čista desetka”!
