Vodnik Roman Selinšek, nas je tokrat povabil na grebensko prečenje Košute. Ker je bila vremenska napoved za soboto slaba, se je odločil, da gremo na pot v nedeljo, 26.07.2020.
Rana ura, zlata ura. Po zboru ob 4. uri, smo s tremi avtomobili odbrzeli proti Tržiču in naprej skozi Dovžanovo sotesko v Jelendol, vse do zadnjega parkirišča pod Dolgimi njivami. Ker bi bila krožna pot predolga, smo “naštudirali” logistiko in si zjutraj še pred samim štartom vzeli čas in eno osebno vozilo parkirali na planini Pungart, na katero smo kasneje sestopili. Romanov načrt: planina Dolga njiva – Košutnikov turn (2134 m) – Ostrv (2124 m) – Macesje (2124 m) – Užnik (2079 m) – Tegoška gora (2025 m) – Škrbina (1869) – planina Pungart. In smo šli…
Že jutro je bilo popolno. Sonce se je ravno prebudilo, nebo je bilo brez oblačka, planina Dolge njive pa nas je s prelepo kuliso Košute, vabila na odlično kavo. Dokončno prebujeni, smo se kmalu podali na markirano pot. Čez pašnik v gozd, kjer je višina kar hitro naraščala, kmalu pa na travnato pobočje iz katerega je bil razgled z vsakim korakom lepši. Prišli smo do grebena in hkrati do najzahtevnejšega dela poti. Bilo je treba poplezati, prečiti rahlo izpostavljen greben in že smo dosegli prvi vrh, Košutnikov turn. Segli smo si v roko, se na kratko spočili in nadaljevali po strmi stezi, ki je zahtevala zbranost in previden korak. Ker je bila tura grebenska, nas je v nadaljevanju čakala razgibana, slikovita in steza. Malo gor, malo dol, malo gor… Nadaljevali smo po večinoma ozki na mestih zavarovani poti in kmalu dosegli Ostrv. Nadaljevanje je bilo še posebej uživaško, saj je večina poti potekala po južnem travnatem delu grebena. Šli smo preko 2124 m visokega Macesja in za njim 2079 m visokega Užnika. Razgled na grebenu in vrhovih je bil edinstven. Sonce se je igralo z meglo in nastale so fantastične fotografije meglenega morja, ki je zalivalo obe strani grebena. Dopoldan meglice iz slovenske strani, popoldan pa iz avstrijske. Nadaljevali smo naprej, dosegli Tegoško goro in Škrbino. Nekje vmes smo imeli 2 postanka za malico, se smejali šalam, ki so “deževale” iz ust vodnika pa tudi pohodnikov in občudovali prelepo planinsko cvetje. Tokrat je bila “v glavni vlogi” čudovita Kamniška murka.
Vse lepo se enkrat tudi konča in tako se je s spustom iz Škrbine na planino Pungart končalo tudi naše “grebenčkanje”. Posedeli smo na simpatični planšariji. Hladna pijača, utrujene noge in nasmehi na obrazih vseh devetih pohodnikov. Vodnik Roman nas je pohvalil in z mislimi na utrinke s Košute, smo se odpeljali proti domu.
Planinski pozdrav, Barbara Frešer.
