Na Miklavževo jutro smo se podali na pot v ne prav obetajočem vremenu. Sivim oblakom in rahlemu dežju pa nismo dovolili kvariti razpoloženja in smo se polni pričakovanj odpeljali proti Preboldu s ciljem osvojiti Reško planino. Reška planina je 925 m visok vrh v Posavskem hribovju, ki se dviguje nad Preboldom. Vodnik Simon Babošek je za nas izbral daljšo, krožno pot, ki je del Preboldske planinske poti. Pričeli smo pri osnovni šoli in se kmalu nad mestom pričeli vzpenjati. Razgibana pot nas je vodila skozi gozd, vrstili so se krajši vzponi, najbolj zahteven na Žvajgo, spusti, prečenje travniških pobočij in veliko prijetne hoje po grebenih. V jasnem in sončnem vremenu bi uživali v čudovitih razgledih proti Kamniško-Savinjskim Alpam na severu, v drugem delu poti pa tudi proti vrhovom Posavskega hribovja na jugu.
Oblaki so nam žal zastrli poglede v daljavo, vseeno pa so razkrili dovolj, da smo uživali v pogledu na bližnjo okolico in v občutku odmaknjenosti od vrveža urbanega življenja. Osvojili smo štiri vrhove – Žvajgo (626 m), Tolsti vrh (756 m), Strtnik (845 m) in na koncu še zadnjega, najvišjega, Reško planino (925 m). Pred spustom smo se ustavili pri Adijevem bivaku. Sledil je spust do cerkve Sv. Marije Vnebovzetne in Doma pod Reško planino nižje pod njo. Privoščili smo si okusne domače dobrote in si spočili v prijetnem domačem vzdušju lepo obnovljenega planinskega doma. Prav dolg počitek ni bil, saj je bilo pred nami še za dve uri hoje – zadnji del krožne poti, ki smo jo, po skupno sedmih urah hoje, ob 16 uri sklenili v Preboldu. Dan je minil v prijetnem vzdušju, razgibana pot nas pa nas ni pustila ravnodušne. Kako lepo bi šele bilo, če bi bila narava bolj radodarna z jasnim vremenom.
Besedilo napisala Klavdija Mirič
