Babji zob (1128 m), 27. 10. 2024

Pohod smo najprej načrtovali za soboto, vendar smo ga zaradi slabe vremenske napovedi prestavili na nedeljo, kar se je izkazalo za pravilno odločitev, saj smo lahko uživali v toplem jesenskem dnevu in čudovitih razgledih. V Slovenski Bistrici se nas je zbralo 17 pohodnikov, na Bledu, kjer smo se ustavili na jutranji kavi, so se nam pridružili še trije. Zapeljali smo se do Selskega mostu čez Savo Bohinjko, kjer smo parkirali in začeli pohod na Babji zob. Vrh Babjega zoba, ki je ime dobil po značilni škrbini, ki izzivalno štrli iz njegove prepadne stene, je eden najmarkantnejših vrhov v masivni planoti Jelovice, saj je s svojo značilno obliko viden tako iz gora, ki obkrožajo Bohinj, kot tudi iz pobočij Karavank in Blejsko-radovljiške kotline. Pot nas je vodila čez gorske pašnike, skozi vas Kupljenik, skozi jesensko obarvane gozdove, ves čas pa smo lahko uživali v prečudovitih razgledih na Bled z jezerom, pogorje Karavank in na gorenjsko ravnino. Po dveh urah in pol ne preveč zahtevne hoje smo prispeli na vrh, kjer smo si privoščili malico in odmor. Na poti nazaj smo naredili ovinek do Koče na Taležu, ki slovi po lepih razgledih in dobri hrani. Na tej poti smo se malo tudi izgubili, ampak tako, kot sam imenujem, da smo se kvalitetno izgubili. Na enem križišču smo napačno zavili in tako našli skrito v gozdu lepo gozdarsko kočo, ki ima (seveda) prečudovite razglede in okrepčilo v steklenici za izgubljene popotnike. V dolino smo se vrnili spet do Save Bohinjke, ampak tokrat ob Ribenskem mostu, od katerega je bilo potem še nekaj malega hoje do našega parkirišča. Vse skupaj je bilo okrog 6 ur efektivne hoje, prehodili smo okvirno 18 kilometrov. Strinjali smo se, da smo preživeli čudovit dan v naravi in da moramo kmalu to spet ponoviti.
Planinski pozdrav!
Simon Babošek
Avtor fotografij: Simon Babošek