Veliki vrh, Begunjščica 25.6.2025
Kljub napovedanim visokim temperaturam, se nas je 25.6.2025, 26 članov planinskega društva Slovenska Bistrica, udeležilo pohoda na Begunjščico in njen najvišji vrh, Veliki vrh (2060m).
Vodnik Robi Farkaš nam je podal nekaj napotkov glede krožne poti, ki je ta dan potrpežljivo čakala, da jo prehodimo.
Od mejnega prehoda Ljubelj (1070m) smo se odpravili po slikoviti in zgodovinski Bornovi poti, ki jo je dal v 19. stoletju zgraditi baron Julius Born. Skozi zanimive Bornove tunele smo nadaljevali pot proti planini Prevala (1315m). Pot večino časa poteka po gozdu, je pa kar strma, zato smo si na planini Prevala privoščili krajši počitek. Tukaj so se štirje pohodniki odločili, da gredo do Roblekovega doma po spodnji poti, vodil jih je Roman Selinšek.
Pogledovali smo proti Kalvariji, zelo strmemu delu, ki smo ga morali še prehoditi. Ta pot velja za bolj samotno, divjo pot, zahtevnejša je zaradi same strmine, ki ne pojenja. Poteka pa večino časa po gozdu, kar je ob tako vročih in sončnih dnevih zelo dobrodošlo.
Zadnji del poti poteka po razglednih travnatih pobočjih grebenske poti. Na vrhu smo posedeli, občudovali bližnje vrhove Karavank Stol, Vrtačo, Dobrčo, Palec in druge, tudi Julijske Alpe s Triglavom, Škrlatico in Razorjem so bili v daljavi lepo vidni.
Skupina bolj hitrih planincev z vodnikom Ivanom Lešnikom se je podala še na Roblekov dom, ki se nahaja na zahodnem grebenu. Kasneje so se nam pridružili na poti do doma na Zelenici.
Lepo krožno pot smo prehodili. Kljub poletni pripeki je bilo lepo. Strma pot, ki do vrha Begunjščice ni popustila, nas je na vrhu s čudoviti razgledi navdušila. Poplačani smo bili za svoj trud. Saj naše gore, hribi in planine nikoli ne razočarajo, vedno so tam, tako ogromne in veličastne, da jih vedno znova občudujemo.
Lep planinski pozdrav,
Anita
