Vtis Camino Krk 2026
Camino Krk sem enkrat že prehodila po posameznih etapah. Lani in letos pa smo ga prehodile v enem zamahu, v sedmih dneh.
Želja, da bi hodila več dni zapored, je v meni tlela že več let. Poigravala sem se tudi z mislijo, da bi se podala na Camino v Španiji, vendar se do zdaj še nisem opogumila.
Letošnji Camino Krk 2026 je potekal od 28. februarja, ko smo si v mestu Krk priskrbele »putovnice« in zemljevide, do 7. marca, ko smo v Korniću dobile še zadnji žig.
Pot Camino Krk je odlično označena s tablicami, ki usmerjajo pohodnike, ter z vmesnimi modro-rumenimi markacijami. Opazile smo, da je letos postavljenih še nekaj dodatnih oznak.
V turističnem centru vsak pohodnik prejme zemljevid poti z opisom posameznih odsekov ter QR-kodo, ki si jo lahko naloži na pametni telefon. Tako lahko pot spremljaš in vsak trenutek veš, kje se nahajaš.
V soboto, 28. februarja, smo bile še na mednarodnem paraplezalnem dogodku v Ljubljani, kjer je Ksenija, ena od udeleženk camina, celo plezala. Ko smo pozno popoldne prispele na Krk, je bilo mesto še vedno polno turistov, ki so zaključevali zimske počitnice. Ker je bila pisarna turističnega centra že zaprta, sem se pred tem dogovorila, da nam »putovnice« pustijo na oknu.
Nastanile smo se pri Mirjani Vugrinec v Šilu. Vsak dan nas je odpeljala na začetek poti in nas pozno popoldne, ko smo zaključile s hojo, pripeljala nazaj do apartmaja. V ceno sta bila vključena zajtrk in obilna večerja, ki nas je čakala ob povratku. Hrano za čez dan smo si prinesle od doma in jo nosile s seboj, saj je v tem času odprtih zelo malo lokalov. Nekateri odseki poti potekajo ves dan po divjini, zato je dobro imeti s seboj dovolj tekočine in hrane.
Vremenska napoved za ta teden je bila precej boljša kot preteklo leto, ko smo več dni hodile po dežju in močnih nalivih. Tokrat je bil dež napovedan le za nedeljo, vendar ga na srečo ni bilo – celo sonce se je sramežljivo pokazalo. Z vsakim dnem je postajalo topleje, kar nam je zelo ustrezalo. Kljub prijetnim pomladnim temperaturam pa se je naša Ksenija vsak dan pogumno podala v hladno morje. Ostale smo jo v vodi spremljale le do gležnjev.
Camino Krk ponuja izjemno raznolikost. Pot večinoma poteka po poteh, ki so jih prebivalci otoka Krka ustvarili že pred stoletji. Na vsakem koraku je čutiti delo pridnih rok, ki so odstranjevale tone kamenja, da so pridobile košček rodovitne zemlje. Na teh terasah danes rastejo oljke, skrbno ograjene s suhimi zidovi. Ti nimajo nobenega veziva, pa kljub temu stojijo že stoletja; ponekod jih je čas že zaznamoval. Ure in ure smo hodile med njimi.
Najraje imam poti, ki vodijo skozi divjino, kjer lahko hodiš ves dan in ne srečaš nikogar. Camino Krk mi je všeč tudi zato, ker je na njem malo hoje po asfaltu, čeprav se temu žal povsem ne da izogniti.
Med hojo smo si vzele čas za krajše postanke in fotografiranje. Čez dan smo imele dva daljša odmora: za malico okoli 11. ure in za »kosilo« okoli 13. ure. Kar nam je ostalo v nahrbtnikih, smo pojedle popoldne, med čakanjem na Mirjano, da je prišla po nas.
Camino ponuja hojo v tišini in hojo v klepetu. Ponuja priložnost, da preizkusiš svojo vztrajnost in moč volje. Med ljudmi, ki hodijo skupaj, pa splete tudi nevidno nit, ki ostane za vedno.
Zato ga priporočam vsem, ki si želijo tovrstnih izzivov.
Ivana Leskovar
