Galetovec (1265 m) iz Bohinjske Bele – krožna pot

Galetovec (1265 m) iz Bohinjske Bele – krožna pot

 

V nedeljo 09.05.2021 smo se planinci PD Slovenska Bistrica podali na Galetovec. Bilo nas je 11. Vodnik Branko Pučnik nam je obljubil lepe razglede in obljubo je držal. Tokrat je bilo naše izhodišče v Bohinjski Beli (Zgornja Vas). Branko se je odločil za vzhodno delno zahtevno označeno pot, pot čez Iglico.

Sprehodili smo se čez vas, do začetka markirane poti. Pot se je začela ob vznožju plezališča, ki se navpično vzpne v skalo in je zavarovana z lestvijo in jeklenico. Zanimiv in malo adrenalinski začetek je narisal nasmeh na obraze vseh nas. Ko smo priplezali na vrh Iglice se nam je odprl lep razgled na Bohinjsko Belo. Pot pa se nekoliko položila in se nadaljevala po kolovozu in naprej skozi gozd. Kmalu smo prispeli na razgledno pobočje iz katerega smo od blizu občudovali Babji zob.  Vreme nam je bilo naklonjeno, veliko sonca in nekaj oblakov pa stalnica na naši poti. Nadaljevali smo, gozdna steza je bila ponovno strma, grizli smo kolena, se v nadaljevanju sprehodili čez prostran travnik in tik pod vrhom ponovno zakorakali v gozd. Tudi narava ni razočarala. Zgodnja pomlad nam je postregla s travniki cvetočega regrata, na pobočju pod vrhom so se že barvali modri svišči iz nizke trave pa so štrlele rumene kukavice. Po treh urah hoje smo dosegli vrh in takoj nas je prevzel razgled na osrednje Karavanke, Jelovico, Ratitovec, del spodnjih Bohinjskih gora in Blejsko jezero. Pogled nam je segel še naprej, kjer se je bohotil Storžič, Kriška gora in osrednji del Kamniško-Savinjskih Alp.

Imeli smo še ogromno časa in čudovito vreme, zato se je vodnik Branko odločil, da bomo na vrhu uživali uro in pol. Vrh je lep in prostoren, na njem pa mize in klopi, ki so kar vabile, da si pohodniki spočijemo in privoščimo dobrote iz nahrbtnika. Bistričani smo bili na vrhu najglasnejša skupina. Polno smeha, glasnih debat in prigod. Veselju ni bilo konca niti ob odhodu iz vrha. Branko se je odločil za krožno pot, ki jih imamo vsi planinci radi. Spust po travniku nam polepšajo preproge žafrana. Nadaljevanje poti skozi planino Ilovec in planino Za Jamo pa je bilo še lepše, kot smo pričakovali. Planine so bile v začetku maja še prazne, pastirske koče so bile osamljene, kozolci pa postavljeni na idiličnih mestih. Čez pašno ograjo, skozi slabšo gozdno cesto, in že smo se znašli na makadamski cesti, po kateri smo se spustili do vasi in našega izhodišča. Še zadnjič smo se ozrli, si ogledali naš Galetovec, nato pa se z avtomobili odpravili nazaj v  našo Slovensko Bistrico.

Najvišji vrh skalnatega grebena na jugozahodnem delu Pokljuške planote je vsekakor vreden vsakega koraka. Kot že velikokrat prej, je za vse nas skriti biser Galetovec odkrila Jelka, Branko pa je pohod pripravil in vodil z odliko. Izlet je odlično uspel, vreme idealno, razgledi fantastični, družba pa kot vedno vesela in navihana.

Planinski pozdrav,

Barbara Frešer