Poročilo Ivana Leskovar
Peca Planinsko društvo Slovenska Bistrica
07.02.2026
Letošnja zima nam je naklonila obilo snega. V dolini je že skopnel, zato gremo
snegoljubci v planine.
Članice in člani Planinskega društva Slovenska Bistrica smo se udeležili 37. zimskega
pohoda na Peco, ki ga organizira PD Mežica.
Naš pohod smo tako izpeljali v so organizaciji Planinskega društva Mežica in Odbora
inPlaninec PZS.
Po zgodnjem vstajanju se je prilegla kavica v Črni, kjer smo se zbrali ter se v konvoju
odpeljali do parkirišča, ki je bil rezerviran za avtobus in naša vozila. Zbrala se nas je
pisana druščina 40 pohodnikov, med njimi je bilo nekaj slepih in slabovidnih, trije
gluhi, dolgotrajno bolni, gibalno ovirani in oseba z motnjo v duševnem razvoju. Na to
raznoliko in povezano skupino smo bili še posebej ponosni.
Nadeli smo si potrebno zimsko opremo, derezice ali dereze, ter se razporedili v
kolono po eden. Ponosno sem ugotovila, da so vsi udeleženci imeli ustrezno opremo.
Parkirišče nam je že postreglo z gibalnim izzivom, saj je bilo povsem poledenelo.
Naša pot nas je vodila po različnih snežnih in ledenih podlagah, zato je bila previdnost
na mestu. Sprva se lahkotno dviga, višje pa postane vse bolj strma.
Na Domu na Peci so nas prijazno sprejeli, a nas toplota in dobrote niso smele
premamiti. Večina je kar zunaj pojedla in popila, kar jim je ponujal nahrbtnik, in se
odpravila po ozki gazi proti vrhu.
Peca nas redko nagradi s tako čudovitim vremenom, kot nas je to soboto. Na vrhu so
mnogi slekli jakne in ostali v kratkih rokavih. Tudi poleti je veter tisti, ki običajno
prepreči takšno razkošje, tokrat pa je bilo presenetljivo mirno. Naša kolona je bila
najdaljša in tudi najštevilčnejša. Sledilo je fotografiranje posameznikov, manjših
skupin in nastala je tudi čudovita skupinska fotografija.
Manjša skupina zaradi različnih razlogov ni nadaljevala poti na vrh, temveč se je
ustavila na sedlu, kjer se odpirajo razgledi na naše gore, pogled pa seže tudi čez mejo
v Avstrijo. Načrtovali smo krožno pot do votline kralja Matjaža, vendar smo po nekaj
korakih ugotovili, da je snega preprosto preveč, zato smo načrt prilagodili razmeram.
Pri Domu na Peci smo se znova vsi srečali, si zaželeli srečno pot v dolino in se polni
lepih vtisov odpravili proti domu.
Za nami je ostal dan, poln smeha, povezanosti in čudovitih doživetij, ki jih lahko
podari le zimska gora.
