V nedeljo se je obetal čudovit sončen dan. Ob 5.30 se nas je 13 udeležencev odpravilo iz Slovenske Bistrice. Vožnja do izhodišča v Buzetu je trajala malo dlje, kot bi sicer, saj je bila avtocesta pri Konjicah zaprta in smo šli en del po stari cesti.
Iz izhodišča v Buzetu (Istrski vodovod) smo šli do reke Mirne in ob njej do njenega pritoka Draga. Pot naprej je bila ob tem pritoku v ozkem kanjonu, v katerem je veliko zanimivih navpičnih sten s sidrišči za plezalce. Reko smo enkrat na začetku prečkali preko večjega mostu. Po ozki stezi ob vodi, ki je bila čudovito zeleno smaragdne barve, smo se vzpeli do prvega slapu Zagon, kmalu zatem je sledil drugi slap Bačva, naprej pa še tretji, najvišji slap Vela peč (35 m). Po kratkem postanku ob slapu smo nadaljevali v strm breg, na katerega smo se povzpeli ob pomoči jeklenic.
Na vrhu se nam je odprl čudovit razgled na mesto Buzet in na kanjon pod nami. Po vzponu je sledil spust do 4. zelo slikovitega slapu Mala Peč, ki se izliva v tolmun pred njim.
Naprej po čudoviti istrski pokrajini mimo sadovnjakov, travnikov in polj, čez zanimiv star Napoleonov most in mimo napol porušenih kamnitih hiš. Občudovali smo tudi velike nasipe peska ob poti in zanimive strukture – gradove iz zemlje, ki so zgledale, kot da bi jih ustvarili črvi.
Pot nas vodi čez naselje Kuhari, kjer je našo pozornost pritegnila starejša, lepo obnovljena kamnita hiša ob poti. Od tu naprej ni bilo več daleč do vasice Kotle, kjer smo imeli planiran daljši postanek.
Tik pred hišami v Kotlah prečimo reko Mirno, ki je tu ustvarila zanimive tolmune. Ob prihodu nas je pričakal vesel obraz domačinke, ki je poskrbela za to, da nismo bili žejni. Povedala nam je, da je 80 % vseh obiskovalcev tu ravno Slovencev. Uživali smo na daljšem postanku na soncu, ki smo ga imeli danes na pretek.
Sprehodimo se po vasi in pogledamo stare kamnite hiše; veliko jih je danes preurejenih v apartmaje in se oddajajo. Po ozki stezi se spustimo do reke Mirne na ogled 5. slapu Kotli. Vodostaj je bil precej nizek, zato smo si slap ogledali z vrha, iz skal, ki so nad slapom, tam kjer so tolmuni. Od tu je bil tudi lep pogled na stari mlin visoko v stenah na drugi strani.
Vrnili smo se nazaj na drugo stran reke ter pot nadaljevali mimo slapov Zelenščak, v katerem danes ni bilo vode, ter zadnjega slapu Grjok, kjer je bilo vode bolj za vzorec. Reko Mirno smo na poti nazaj prečkali 3-krat. Imeli smo srečo, da vodostaj ni bil visok, saj je baje tu ob višjem vodostaju problem ostati suh, ker mostov ni. Pot nas je vodila po kolovozu nazaj proti izhodišču mimo stičišča reke Mirna in pritoka Draga. Ob poti nazaj smo v skalah nad reko občudovali plezalca.
Polni novih vtisov smo se na poti nazaj ustavili še na kavici in krofih na Trojanah, kjer smo lepo zaključili ta čudovit pohodniški dan.
Zapisala: Tatjana Zupan
Avtorici fotografij: Barbara Frešer in Danica Vantur
