V soboto 20. 1. 2024 se nas je 15 planincev in planink odzvalo vabilu na pohod na najvišji vrh Konjiške gore.
Z veseljem smo pričakovali ta pohod, saj je bilo to prvo uradno vodenje našega novega vodiča Ivana Lešnika. Ker smo ga poznali že od prej, najprej kot pohodnika, nato pa tudi kot pomočnika, smo se veselili, da bomo videli Ivana v novi vlogi.
Naše izhodišče so bile Slovenske Konjice. Pri pokopališču smo krenili po Zmajčkovi poti in vmes očarano strmeli v zasneženo pokrajino. Sneg se je lesketal v soncu, mi pa smo kljub nizkim temperaturam pogumno zagazili v sneg. Psička Seja, ki nas velikokrat spremlja na pohodih, nas je spodbujala, tekala naprej in nazaj, mi pa smo hiteli, da si ogrejemo roke. Vodič Ivan nam je na križiščih sproti povedal kam gredo poti, da nam bo lažje, če bomo kdaj šli sami. Pokazal nam je tudi krasna drevesa: duglazije, ki jih večina nas ni poznala. Med vzponom smo na desni strani lahko videli Golek, ki je eden izmed naših naslednjih ciljev v februarju.
Med pogovorom smo prispeli na križišče Grogov štant, kjer smo se ogreli s čajem, potem pa nadaljevali pot.
Na vrhu smo na stolpu bili deležni krasnih razgledov: Boč, Pohorje, Paški kozjak… vidljivost je bila odlična. Po malici smo sestopili proti Črešnjicam, a potem skrenili, namenili smo se namreč proti Trem križem.
Sonce nas je opolnomočilo in med potjo povzročilo pravo razigranost (beri kepanje, stresanje snega drugim na glavo…). Še enkrat smo zavili, še enkrat popili čaj, se malo ustavili in že smo bili na izhodišču.
Vodič Ivan se je kot vedno izvrstno izkazal. Bilo mi je v čast, da sem ga lahko pospremila na prvi poti in upam si reči, da so vsi tako čutili. Ivan, želimo ti še veliko uspešnih vzponov in seveda varnih vrnitev v dolino. Srečno!
Zapisala: Tea Bračič
