Storžič je gora, ki se nahaja v zahodnem delu Kamniško Savinjskih Alp in jo lahko občudujemo kar iz veliko smeri, ko se peljemo proti Tržiču, saj s svojo stožčasto obliko izstopa iz okolice. Na vrhu se nahaja križ in se nam ponudijo lepi razgledi na Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško Savinjske Alpe ter na Ljubljansko kotlino in Gorenjsko ravnino. Na vrhu je tudi razgledna plošča.
Rana ura, zlata ura, je veljala za nas, ko smo se navsezgodaj zbrali in se pod vodstvom naše izkušene planinske vodnice Ivane Leskovar odpravili proti Gorenjski.
27 planincev PD Slovenska Bistrica in 28 planincev društva In Planinec smo se zbrali pri Domu pod Storžičem in skupaj v dolgi koloni začeli pot proti vrhu.
Pot vztraja ob vznožju melišč pod severno steno Storžiča precej časa po gozdu in je zelo strma, kako zelo, smo videli, ko smo se vračali nazaj. Z višino se je gozd izgubljal in redčil, nadomestili so ga borovci in ruševje, kmalu pa smo prispeli na greben Škarjev rob in po njegovi levi strani nadaljevali proti vrhu. Razgibana pot med skalami, kjer je mestoma potrebno tudi plezanje, nas je privedla do vznožja strme grape, ki je deloma varovana z jeklenicami, ki so vedno dobrodošle v pomoč in oporo na bolj odprtem terenu.
Na vrhu nas je sprejela megla, tako, da tokrat ni bilo nič z razgledi. Smo pa bili vseeno zelo veseli, da nam je skupaj uspelo, tudi z udeleženci skupine In Planinec, ki se ne ustrašijo nobene strmine.
Po poti nazaj so se začeli nabirati oblaki, nekje v daljavi je tudi pošteno grmelo. Nekaj sunkov vetra, pa se je vreme tukaj umirilo.
Preživeli smo lep dan, med gozdovi in skalami, ki pa se končal malo manj lepo z grenkim priokusom, zaradi silnega neurja, ki se je to popoldne razdivjalo v Slovenski Bistrici in okolici.
Planinski pozdrav! Anita Jesenek
Avtorja fotografij: Simon Babošek (1-6(, Barbara Frešer (naslovna, 7-9)
