V nedeljo, 17. novembra 2024, se nas je ob 6. uri zjutraj zbrala skupina navdušenih planincev, pripravljena na raziskovanje Kamniško-Savinjskih Alp. Naš cilj je bil Strelovec, razgleden vrh med Logarsko dolino in Robanovim kotom. Iz Slovenske Bistrice smo se odpravili z osebnimi avtomobili. Med vožnjo, na poti do izhodišča, smo opazovali še vedno opazne sledi posledic poplav reke Savinje. ki so nas ponovno opominjale na moč narave. Vožnja skozi Luče in naselje Robanov kot nas je pripeljala do parkirišča v bližini kmetije Roban, kjer smo začeli svojo planinsko dogodivščino.
Na izhodišču nas je bilo kar 40, združenih v sodelovanju z odborom InPlaninec. Zgodnje jutro je prineslo svež zrak in prijetno vznemirjenje, čeprav nas je čakalo kar 1113 metrov višinske razlike. Vreme je bilo za november neverjetno – modro nebo in sonce brez oblačka. Komaj smo čakali na obljubljene razglede!
Sprva smo hodili po cesti do kmetije Knez, kjer smo že načrtovali postanek ob povratku. Pozdravili so nas še nekateri vztrajni zlato rumeni macesni, ki so v jesenskih barvah krasili okolico, po nekaj minutah hoje pa smo se priključili gozdni vlaki. Po gozdni poti, ki se je vila vse do travnikov pod Strelovcem, smo se sprehodili v prijetnem tempu, vmes pa občudovali naravo in se veselili vrha. Skupina tistih “ta-hitrih”, z vodnikom Ivanom, je medtem snovala svoj podaljšan načrt in se odcepila, da bi preko Strelovca prehodila še dodatno lovsko pot. Pravijo, da je na strmih travah Travnika v grebenu, ki ga Ojstrica pošilja proti severu, in ki ločuje Robanov kot od Logarske doline, nekoč Robanov pastir pasel številne črede ovac. Prebival je v slikovitem pastirskem stanu “Na Utah” v zavetju previsnih sten v krnici med Utami in Travnikom. Tam so ostanki skromne kočice, ki so jo “ta-hitri” planinci šli pogledat. Kasneje so navdušeni od lepot pripovedovali, da pot do tja ni enostavna, je pa zelo lepa.
Ostali smo pot nadaljevali po markirani poti čez strme travnike. Razgledi so nas že na poti očarali, na vrhu pa nas je pričakalo tisto po kar smo prišli: razgled na Križevnik, Ojstrico, Planjavo, Brano, Tursko goro, Rinke in seveda na obe alpski dolini, Logarsko in Robanov kot. Toplo jesensko sonce brez sapice vetra nas je razvajalo, zato smo si na vrhu privoščili malico in daljši počitek. Vzdušje je bilo, kot vedno med planinci, veselo in sproščeno.
Vodnica Ivana se je odločila za delno krožno pot. Po drugi strani smo se spustili proti Knezovi planini, kjer nas je spremljal čudovit pogled na Ojstrico, greben Ut in vrhove nad Robanovim kotom. Pot je bila dobro uhojena, hitro smo se spustili na vlako in nadaljevali do kmetije Knez. Tam nas je gostoljubno sprejela celotna družina, ki nam je postregla s čajem in šilcem. Gospodinja nam je povedala, da rada ustvarja izdelke iz volne – od toplih nogavic do čudovitih puloverjev in jopic, vse iz volne njihovih jezersko-solčavskih ovac. Še bolj posebno pa je bilo srečanje z alpakami, ki jih prav tako gojijo na kmetiji. Te ljubke živali, sorodnice lam, so uživale svoj zadnji dan na prostem pred selitvijo v hlev za zimo.
Po kmečki gostoljubnosti smo se hitro vrnili k izhodišču, saj nas je čakala še zgodnja večerja v Nazarjah. Zadovoljni in prijetno utrujeni smo zaključili dan v sproščenem klepetu in ob dobri hrani.
Še en čudovit dan v hribih, ki ga je odlično organizirala naša vodnica Ivana Leskovar. Izlet na Strelovec bomo ohranili v lepem spominu – zaradi razgledov, odličnega vzdušja in druženja, ki nas med planinci vedno povezuje. Vse pohvale tudi planincem invalidom in njihovim spremljevalcem, ki so ponovno dokazali, da so v odlični formi, pripravljeni na nove podvige v naših prelepih hribih.
Planinski pozdrav, Barbara Frešer
Avtorica fotografij: Barbara Frešer
