Vsake toliko dobimo od naše planinske prijateljice Jelke Jamnikar vabilo na planinski pohod.
Za 21.9.2019 so bili v načrtu Ogradi. Zanimivo ime. Prej še nikoli slišano. Ko pa sem prebrala Jelkino vabilo, mi je bilo že kar na začetku jasno, da bo to še ena čudovita sobota, saj naš planinski prijatelj Branko Pučnik, ki je bil vodnik izleta, nikoli ne razočara.In tako smo se ob 5-ih zjutraj podali na pot proti Gorenjski in proti Bohinjskemu jezeru, ki smo ga obvozili po desni strani, skozi Ribičev Laz do Planine Blato (1147m), ki je bilo naše izhodišče.
Preko Planine Blato (1147m) smo prišli na Planino Krstenica (1670m), od tam pa na Ograde. Pot je potekala deloma po označenih, deloma po neoznačenih potem, ampak to nas ni skrbelo, saj Branko obvlada svoje »planinsko poslanstvo«
. Na vrhu Ogradov (2087mnv) smo imeli zraven številnih razgledov na čudovite vrhove Alp in seveda Triglava na dlani, tudi lep pogled na Vodnikov dom in Dom Planika, ter velik del poti, ki vodi do njiju iz Pokljuke.
Ker nam je jesen prizanesla z lepim sončnim in toplim vremenom, smo se na vrhu zadržali malo dalj časa kot običajno, se namalicali, si odpočili in se imeli čudovito.Ko smo se končno odločili, da zapustimo vrh, saj smo imeli za prehodit še kar lep kos poti, smo se podali proti Planini v Lazu (1560m), ki je čudovita prostorna planina ter naprej do Planine pri Jezeru (1453m), kjer smo si zopet privoščili krajši počitek in se okrepčali z dobrotami, ki jih nudijo v Koči. Od te naše končne postojanke, pa nas je vodila naprej še nekoliko krajša pot do našega izhodišča, to je Planine Blato (ki sploh ni blatna).
Za 21.9.2019 so bili v načrtu Ogradi. Zanimivo ime. Prej še nikoli slišano. Ko pa sem prebrala Jelkino vabilo, mi je bilo že kar na začetku jasno, da bo to še ena čudovita sobota, saj naš planinski prijatelj Branko Pučnik, ki je bil vodnik izleta, nikoli ne razočara.In tako smo se ob 5-ih zjutraj podali na pot proti Gorenjski in proti Bohinjskemu jezeru, ki smo ga obvozili po desni strani, skozi Ribičev Laz do Planine Blato (1147m), ki je bilo naše izhodišče.
Preko Planine Blato (1147m) smo prišli na Planino Krstenica (1670m), od tam pa na Ograde. Pot je potekala deloma po označenih, deloma po neoznačenih potem, ampak to nas ni skrbelo, saj Branko obvlada svoje »planinsko poslanstvo«
Ker nam je jesen prizanesla z lepim sončnim in toplim vremenom, smo se na vrhu zadržali malo dalj časa kot običajno, se namalicali, si odpočili in se imeli čudovito.Ko smo se končno odločili, da zapustimo vrh, saj smo imeli za prehodit še kar lep kos poti, smo se podali proti Planini v Lazu (1560m), ki je čudovita prostorna planina ter naprej do Planine pri Jezeru (1453m), kjer smo si zopet privoščili krajši počitek in se okrepčali z dobrotami, ki jih nudijo v Koči. Od te naše končne postojanke, pa nas je vodila naprej še nekoliko krajša pot do našega izhodišča, to je Planine Blato (ki sploh ni blatna
Za konec bi lahko napisala še 1000x kako čudovito je bilo, ampak tega se enostavno ne da opisati, to mora človek enostavno izkusiti sam. ZATO vabljeni vsi, ki to samo berete, pa ne zberete poguma, da bi se podali tja gor. DOBRODOŠLI.
Ksenija
»Kako malo je potrebno, da je človek srečen, da se misli zbistrijo, slabe odletijo, da srce zapoje«
K.E.R.
